| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Digitalizacija zdravstva na primeru Ukrajine : diplomsko delo
Polina Melnychenko, 2023, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje zdravstvenih storitev je vse bolj oteženo z različnimi dejavniki. Digitalizacija lahko reši številne težave in zato je deležna vse večje pozornosti. Na osnovi študija literature je bila izvedena raziskava različnih metod digitalizacije zdravstva. Identificirani in analizirani sta bili tehnologiji, ki tako dopolnjujejo kot tudi nadomeščajo tradicionalne metode zagotavljanja zdravstvenih storitev. Uvod IKT v medicino je bil predstavljen na primeru nedavno digitalizirane države Ukrajine. Eden glavnih ciljev zaključnega dela je identifikacija praktičnih primerov širše uporabe sodobnih orodij za digitalizacijo. Z namenom ugotovitve razlik v procesu in načinu digitalizacije medicine je bila izvedena primerjalna analiza elektronskega zdravstva Ukrajine in Slovenije.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, telemedicina, zdravstveni podatki, eZdravje, medicinski informacijski sistem.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 460; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

2.
Izobraževanje kot pomemben dejavnik pri varstvu osebnih podatkov v zdravstveno-socialni ustanovi
Alenka Sredanović, 2022, magistrsko delo

Opis: Osebni podatki so del človekove zasebnosti. Ob vstopu v zdravstveno socialno ustanovo se temu delu zasebnosti posameznik mora odpovedati. Prav zato je osrednja naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi skrbno ravnanje z osebnimi podatki in njihovo varovanje. Zdravstveni delavci se moramo zavedati, da ima vsak stanovalec pravico do zasebnosti in zaupnosti svojih zdravstvenih podatkov. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Kot orodje smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal vprašanja s področja teoretičnega poznavanja mednarodne konvencije, zakonov, pravilnikov in kodeksov ter vprašanja s področja prakse glede upoštevanja varstva podatkov v delovnem okolju. Anketiranje je potekalo 10 dni v mesecu marcu 2022, vzorec pa je predstavljalo 118 zaposlenih v zdravstveno socialni organizaciji. Da ne bi prihajalo do kršitev varovanja osebnih podatkov, je potrebno usposobiti vse zaposlene v zdravstveno socialnih ustanovah, da bodo pri svojem delu pravilno obravnavali in uspešno varovali pridobljene osebne podatke.
Ključne besede: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov, osebni podatek, zdravstveni podatki, poklicna skrivnost
Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 508; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu : magistrsko delo
Nina Gradišnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno. Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu). Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih. Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo.
Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident.
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 976; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1009,46 KB)

4.
5.
6.
INFORMATIZACIJA PROCESA OBRAVNAVE PACIENTA V PRIMARNEM ZDRAVSTVU
Simon Torkar, 2010, magistrsko delo

Opis: V zadnji letih je opazen hiter razvoj zdravstvenih informacijskih sistemov (ZIS), ki zajemajo in zbirajo vedno več podatkov. Zdravstveni informacijski sistemi postajajo vedno bolj zapleteni in zbirajo vedno več podatkov. Te zbirke podatkov izkoriščajo zdravniki in ostalo zdravstveno osebje z namenom, izboljšati zdravje ali zdravljenje pacienta. Na eni strani imamo »čiste« zdravstvene podatke, ki se tičejo samega zdravljenja, na drugi strani pa imamo podatke, ki se tičejo poslovanja. Pri zdravljenju pacientov pa v informacijskih sistemih obstaja šibki člen — zdravstveni podatki ne služijo kot vir na podlagi katerega se izvajajo računalniško podprti odločitveni procesi. Ti podatki se zabeležijo v informacijski sistem ob pacientovem obisku pri zdravniku. Pri vsakem obisku se zabeleži več vrst podatkov: • zdravstvene podatke, ki jih lahko ločimo na strokovne, medicinske, …, • administrativne podatke, • obračunske podatke. Osrednji prispevek v magistrskem delu predstavlja model posodobljenega načina obravnave pacienta v primarnem zdravstvu. Cilj magistrske naloge predstavlja razvit model sodobnega informacijskega sistema za podporo procesom v primarnem zdravstvu. Sistem ni samo tehnološka nadgradnja obstoječe rešitve, ampak s seboj prinaša tudi številne druge nefunkcionalne prednosti pred obstoječo rešitvijo. Teoretični del magistrskega dela je namenjen analizi procesov v primarnem zdravstvu in pregledu subjektov v zdravstvu. Za izboljšanje procesa zdravljena je bila opravljena analiza delovnih postopkov, s pomočjo katere so bile postavljene funkcionalne zahteve. V nadaljevanju so predstavljeni standardi, ki se uporabljajo in orodja za modeliranje. Poglavje se zaključi z definicijo procesnega stroja. Sledi predlagani model računalniško podprtega procesa obravnave. Najprej predstavimo model iz dveh različnih vidikov, zahteve za uporabniško aplikacijo - tehnični in vsebinski pogled. Poseben poudarek je na podatkovnem modelu in grafičnem vmesniku. V zaključku je podana ocena modela in izvedena je SWOT analiza. Ugotovitev je, da je možna informacijska rešitev, kjer se bo upoštevala procesna obdelava pacienta.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE, zdravstveni informacijski sistemi, obravnava, pacient, zdravstveno stanje, podatki.
Objavljeno v DKUM: 03.01.2011; Ogledov: 5333; Prenosov: 875
.pdf Celotno besedilo (1022,98 KB)

7.
Iskanje izvedeno v 1.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici