1. Varstvo osebnih podatkov kot temeljna človekova in pacientova pravica : magistrsko deloEma Turnšek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanja in dileme varstva osebnih podatkov zdravstvene narave in jih locira v pravnem sistemu. V glavnem se ukvarja z vrsto občutljivih osebnih podatkov zdravstvene narave. Občutljivi so zato, ker se nanašajo na lastnosti ali kvalitete človeka, zaradi katerih bi lahko bil podvržen diskriminaciji in/ali stigmatizaciji (npr. diagnoza psihološke bolezni, prizadetost, neplodnost, okuženost z virusom HIV ipd.). Slovenija je šesta država v Evropi, ki je v splošnem zavarovala pravico do varstva osebnih podatkov z Ustavo Republike Slovenije. Varstvo osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih Slovenije pa se od takrat razvija na različne načine. V Urgentnem kliničnem centru v Ljubljani so že okoli leta 2000 izdelali Izjavo o posredovanju informacij o osebnih podatkih in o zdravstvenem stanju, ki je urejala in legitimirala posredovanje informacij pacienta. Nekoliko kasneje, leta 2008, se je začelo načrtovanje projekta eZdravje. Kljub temu, da se je njegovo izvajanje dodobra začelo šele leta 2015, je do konca krize Covid-19 projekt doživel razcvet. Prinesel je ogromno novosti, ki so se izkazale za ene bolj in druge malo manj dobre. Pojav epidemije Covid-19 je prispeval tudi naklonjenosti vlade k izdajanju številnih predpisov in odlokov, kar je rezultiralo v precejšnjem razburjenju množice, ustavnih pritožbah, zahtevah po presoji ustavnosti kot tudi v dejanskih kršitvah človekovih in pacientovih pravic. S tem se zaključi historični pregled ureditve varstva osebnih podatkov v Sloveniji in se začne podrobna opredelitev danes veljavne pravne ureditve v zvezi s pravico do varstva osebnih podatkov, ki velja v našem nacionalnem pravnem redu. Pravica do varstva osebnih podatkov pacienta ni varovana zgolj na nacionalnem nivoju, temveč tudi skozi določbe primarnega in sekundarnega prava EU ter EKČP. Magistrsko delo zajema obravnavo vseh relevantnih pravnih aktov, ki kakorkoli vplivajo na uresničevanje pacientove pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov. Temelji varstva splošne pravice do osebnih podatkov so zastavljeni v določbah najvišjih aktov, t. j. v ustavi, primarnem pravu EU in EKČP. Poleg slednjih, magistrsko delo predstavlja tudi splošnejše pravne akte, ki urejajo pravila za zakonito uresničevanje navedene pravice, to sta Splošna uredba o varstvu podatkov kot del sekundarnega prava EU in Zakon o varstvu osebnih podatkov kot lex generalis za zadevno področje. Ker se delo osredotoča na obravnavo varstva osebnih podatkov v zdravstvenih sistemih oziroma na specifično zdravstvene osebne podatke, sega raziskava tudi do specialnih zakonov na področju zdravstva, saj le-ti predvidevajo spoštovanje pravice do varstva (zdravstvenih) osebnih podatkov v konkretnem. Varstvo osebnih podatkov zajema več pravic, denimo pravico do dostopa, pravico do omejitve obdelave, pravico do izbrisa ali pozabe, in med drugimi tudi pravico do seznanitve z osebnimi podatki. Slednja lahko na nek način asociira na pojasnilno dolžnost zdravnika. Oba fenomena namreč pokrivata pacientovo pravico do seznanitve, vprašanje je le do česa, kdaj in v kakšnem obsegu. Iz tega razloga je v magistrsko delo vključena primerjava, ki izpostavi njune razlike in določene skupne točke. Glede na to, da se večji del magistrskega dela osredotoča na pravo, veljavno v Sloveniji in deloma za EU, je na koncu vključena primerjava koncepcije varstva osebnih podatkov v dveh zelo različnih pravnih sistemih – ZDA in EU. S tem se magistrsko delo nekako zaokroži in uspešno prikaže celostno sliko varstva osebnih podatkov v smislu temeljne človekove in pacientove pravice. Ključne besede: osebni podatki, občutljivi osebni podatki, zdravstveni osebni podatki, pravica do zasebnosti, varstvo človekovih pravic, zdravstvena dokumentacija, pojasnilna dolžnost, varstvo osebnih podatkov, medicinsko pravo, kršitve pravice do varstva osebnih podatkov Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 89; Prenosov: 120
Celotno besedilo (5,53 MB) |
2. Digitalizacija zdravstva na primeru Ukrajine : diplomsko deloPolina Melnychenko, 2023, diplomsko delo Opis: Zagotavljanje zdravstvenih storitev je vse bolj oteženo z različnimi dejavniki. Digitalizacija lahko reši številne težave in zato je deležna vse večje pozornosti. Na osnovi študija literature je bila izvedena raziskava različnih metod digitalizacije zdravstva. Identificirani in analizirani sta bili tehnologiji, ki tako dopolnjujejo kot tudi nadomeščajo tradicionalne metode zagotavljanja zdravstvenih storitev. Uvod IKT v medicino je bil predstavljen na primeru nedavno digitalizirane države Ukrajine. Eden glavnih ciljev zaključnega dela je identifikacija praktičnih primerov širše uporabe sodobnih orodij za digitalizacijo. Z namenom ugotovitve razlik v procesu in načinu digitalizacije medicine je bila izvedena primerjalna analiza elektronskega zdravstva Ukrajine in Slovenije. Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, telemedicina, zdravstveni podatki, eZdravje, medicinski informacijski sistem. Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 596; Prenosov: 61
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. Izobraževanje kot pomemben dejavnik pri varstvu osebnih podatkov v zdravstveno-socialni ustanoviAlenka Sredanović, 2022, magistrsko delo Opis: Osebni podatki so del človekove zasebnosti. Ob vstopu v zdravstveno socialno ustanovo se temu delu zasebnosti posameznik mora odpovedati. Prav zato je osrednja naloga vseh zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi skrbno ravnanje z osebnimi podatki in njihovo varovanje. Zdravstveni delavci se moramo zavedati, da ima vsak stanovalec pravico do zasebnosti in zaupnosti svojih zdravstvenih podatkov. Za izvedbo raziskave smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega raziskovanja. Kot orodje smo uporabili anketni vprašalnik, ki je zajemal vprašanja s področja teoretičnega poznavanja mednarodne konvencije, zakonov, pravilnikov in kodeksov ter vprašanja s področja prakse glede upoštevanja varstva podatkov v delovnem okolju. Anketiranje je potekalo 10 dni v mesecu marcu 2022, vzorec pa je predstavljalo 118 zaposlenih v zdravstveno socialni organizaciji. Da ne bi prihajalo do kršitev varovanja osebnih podatkov, je potrebno usposobiti vse zaposlene v zdravstveno socialnih ustanovah, da bodo pri svojem delu pravilno obravnavali in uspešno varovali pridobljene osebne podatke. Ključne besede: Splošna uredba EU o varstvu osebnih podatkov, osebni podatek, zdravstveni podatki, poklicna skrivnost Objavljeno v DKUM: 14.10.2022; Ogledov: 614; Prenosov: 65
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Analiza izvajanj načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v zdravstvu : magistrsko deloNina Gradišnik, 2021, magistrsko delo Opis: Zakonodaja je na področju zdravstva izjemno razpršena, posledično so tudi določila o varstvu osebnih podatkov v zdravstvu določena v različnih aktih, kar lahko privede do nepreglednosti. Po uveljavitvi Splošne uredbe o varstvu podatkov se postavi vprašanje, kako ta vpliva na zahteve varstva osebnih podatkov ter kako se v zdravstvu odražajo načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov na področju varstva osebnih podatkov v zdravstvu ni prinesla šokantnih vsebinskih sprememb, kar lahko povežemo z dejstvom, da obdelava osebnih podatkov v zdravstvu večinoma temelji na zakonski pravni podlagi (ki se s sprejetjem Splošne uredbe o varstvu podatkov ni spremenila). Vsekakor pa prinaša višjo stopnjo zavedanja pomembnosti varstva osebnih podatkov ter seveda za kršitelje predpisuje znatno višje kazni. Zraven zakonskih določb morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti dosledno spoštovati tudi načela v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki predstavljajo temeljna vodila pri obdelavi osebnih podatkov. Tako na primer ni nujno, da je vse, kar je zakonito, tudi v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov, zakonsko predpisani rok hrambe se pod določenimi pogoji lahko izjemoma podaljša in podobno.
Kljub podrobni zakonski ureditvi varstva osebnih podatkov v zdravstvu, pa se konkretne zahteve varstva osebnih podatkov določajo v praksi, torej pri vsakemu upravljavcu posebej. Konkretne smernice glede ustreznosti določenih ukrepov varstva osebnih podatkov je zaradi različnosti narave obdelav, izjemno težko (če ne nemogoče) zastaviti. Ker so zahteve varstva osebnih podatkov v veliki meri vezane tudi na razvoj informacijske in druge tehnologije, lahko določeni ukrepi varovanja čez noč postanejo nezadostni (npr. zaradi ugotovitve varnostnih napak v informacijskem sistemu).
Izvajalci zdravstvene dejavnosti imajo glede obdelave osebnih podatkov izjemno težko nalogo – nenehno morajo spremljati razvoj zahtev ter zaščitnih ukrepov varstva osebnih podatkov ter predviditi varnostna tveganja in narediti vse, kar je v njihovi moči, da preprečijo nezakonito obdelavo. Posebno pozornost morajo nameniti tudi izobraževanju (in opominjanju) zaposlenih.
Po preučitvi odločb Informacijskega pooblaščenca o prekršku namreč ugotovimo, da veliko večino kršitev v zdravstvu predstavljajo neupravičeni vpogledi v zdravstvene podatke pacientov. Pravica do zasebnosti pacienta vsekakor ni novost, kar pomeni, da bi se je moral zavedati popolnoma vsak zaposleni v zdravstvu. Nepooblaščeni vpogledi v zdravstvene podatke pomenijo grobo kršitev zasebnosti pacienta. Da bi izvajalec zdravstvene dejavnosti v čim večji meri preprečil kršitve varstva osebnih podatkov, mora poskrbeti, da zaposleni glede varstva osebnih podatkov prejmejo izčrpna navodila, da se izvajanje ukrepov redno preverja ter da se o njih zaposlene tudi redno izobražuje. Ključno je, da se izvajalci zdravstvene dejavnosti zavedajo, da gre pri kršitvi varstva zdravstvenih osebnih podatkov za poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti ter da je treba storiti vse, da se kršitve preprečijo. Ključne besede: Varstvo osebnih podatkov v zdravstvu, zdravstveni osebni podatki, posebne vrste osebnih podatkov, splošna načela varstva osebnih podatkov, minimalni standardi varstva osebnih podatkov, obdelava osebnih podatkov, kršitev varstva osebnih podatkov, varnostni incident. Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 194
Celotno besedilo (1009,46 KB) |
5. Izboljšanje organiziranosti dela z zdravstveno kartico : diplomsko deloMojca Börc, 2008, diplomsko delo Ključne besede: zdravstvo, organizacijski sistemi, zdravljenje, elektronsko poslovanje, zdravstvena služba, zdravstveno zavarovanje, sistemi, podatki, zdravstveni zavodi, on-line, informacijski sistemi, projekti, projektna organizacija, razvoj, organiziranost, praksa, informacijski viri, orodja, interakcije, uporaba računalnika, AOP, obdelava podatkov, podpora Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1794; Prenosov: 72
Celotno besedilo (719,23 KB) |
6. Analiza računovodskega informacijskega sistema za notranje uporabnike v Splošni bolnišnici Celje : diplomsko deloUrška Novak, 2008, diplomsko delo Ključne besede: informacijski sistemi, računovodstvo, odločanje, poslovne odločitve, računovodske informacije, zdravstvo, zdravstveni zavodi, organiziranost, praksa, orodja, podpora, bolnišnice, organizacijski sistemi, uporabniki, izboljšave, kontrola, elektronsko poslovanje, uporaba računalnika, računalniške mreže, poslovodni delavci, podatki, Slovenija, informacijska tehnologija, informatika, delovanje, računalništvo, aplikacija, računalniško izmenjavanje podatkov, procesna informatika Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 2297; Prenosov: 98
Celotno besedilo (454,55 KB) |
7. INFORMATIZACIJA PROCESA OBRAVNAVE PACIENTA V PRIMARNEM ZDRAVSTVUSimon Torkar, 2010, magistrsko delo Opis: V zadnji letih je opazen hiter razvoj zdravstvenih informacijskih sistemov (ZIS), ki zajemajo in zbirajo vedno več podatkov. Zdravstveni informacijski sistemi postajajo vedno bolj zapleteni in zbirajo vedno več podatkov. Te zbirke podatkov izkoriščajo zdravniki in ostalo zdravstveno osebje z namenom, izboljšati zdravje ali zdravljenje pacienta. Na eni strani imamo »čiste« zdravstvene podatke, ki se tičejo samega zdravljenja, na drugi strani pa imamo podatke, ki se tičejo poslovanja.
Pri zdravljenju pacientov pa v informacijskih sistemih obstaja šibki člen — zdravstveni podatki ne služijo kot vir na podlagi katerega se izvajajo računalniško podprti odločitveni procesi. Ti podatki se zabeležijo v informacijski sistem ob pacientovem obisku pri zdravniku. Pri vsakem obisku se zabeleži več vrst podatkov:
• zdravstvene podatke, ki jih lahko ločimo na strokovne, medicinske, …,
• administrativne podatke,
• obračunske podatke.
Osrednji prispevek v magistrskem delu predstavlja model posodobljenega načina obravnave pacienta v primarnem zdravstvu. Cilj magistrske naloge predstavlja razvit model sodobnega informacijskega sistema za podporo procesom v primarnem zdravstvu. Sistem ni samo tehnološka nadgradnja obstoječe rešitve, ampak s seboj prinaša tudi številne druge nefunkcionalne prednosti pred obstoječo rešitvijo.
Teoretični del magistrskega dela je namenjen analizi procesov v primarnem zdravstvu in pregledu subjektov v zdravstvu. Za izboljšanje procesa zdravljena je bila opravljena analiza delovnih postopkov, s pomočjo katere so bile postavljene funkcionalne zahteve. V nadaljevanju so predstavljeni standardi, ki se uporabljajo in orodja za modeliranje. Poglavje se zaključi z definicijo procesnega stroja.
Sledi predlagani model računalniško podprtega procesa obravnave. Najprej predstavimo model iz dveh različnih vidikov, zahteve za uporabniško aplikacijo - tehnični in vsebinski pogled. Poseben poudarek je na podatkovnem modelu in grafičnem vmesniku.
V zaključku je podana ocena modela in izvedena je SWOT analiza. Ugotovitev je, da je možna informacijska rešitev, kjer se bo upoštevala procesna obdelava pacienta. Ključne besede: KLJUČNE BESEDE, zdravstveni informacijski sistemi, obravnava, pacient, zdravstveno stanje, podatki. Objavljeno v DKUM: 03.01.2011; Ogledov: 5395; Prenosov: 890
Celotno besedilo (1022,98 KB) |
8. Načrtovanje razvoja in izgradnje bolnišnične organizacije : diplomsko deloFrančiška Fink, 2006, diplomsko delo Ključne besede: vodenje, management, benchmarking, bolnišnice, podatki, kvaliteta, zdravstvo, zdravstveni zavodi, zagotavljanje kvalitete, projekti, projektna organizacija, razvoj, planiranje, organiziranost, modeli, praksa, informacijski viri, informacijski sistemi, analiza poslovanja, orodja, interakcije, strategija, poslovne odločitve, odločanje, uporaba računalnika, AOP, obdelava podatkov, organizacijski sistemi, uspešnost poslovanja, reševanje problemov, poslovni proces, podpora Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2969; Prenosov: 258
Celotno besedilo (1,65 MB) |