1. Ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo covid-19Anja Vöröš Gaal, 2022, diplomsko delo Opis: Nepravilno ravnanje z zdravstvenimi odpadki lahko negativno vpliva na paciente, zdravstvene delavce, okolje in na osebe, ki te odpadke odvažajo. Izvajalci zdravstvenega varstva v bolnišnicah so poklicnim okužbam še bolj izpostavljeni, zato je pomembno, da imajo ustrezno in pravilno znanje ter prakso. Namen zaključnega dela je raziskati ravnanje z zdravstvenimi odpadki med pandemijo COVID-19.Izvedli smo sistematični pregled literature z metodo pregleda, analize, sinteze in kompilacije po smernicah PRISMA. Članke smo iskali s sestavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: CINAHL, Medline in PubMed. Članke, izbrane na podlagi iskalnega niza, smo nato kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institutes, jih analizirali ter rezultate sintetizirali. Rezultati raziskav so nam pokazali, da na znanje in ozaveščenost zdravstvenih delavcev s protokoli za obvladovanje okužb, s postopkom za ravnanje z odpadki, okuženimi z virusom SARS-CoV-19 in z razpoložljivimi sredstvi za obvladovanje okužb vpliva v največji meri spol, izobrazba ter delovne izkušnje. Najboljši način za odstranjevanje zdravstvenih odpadkov se je izkazalo sežiganje, vendar je treba upoštevati povečanje nevarnih emisij iz sežigalnic v okolje.Zdravstveni delavci niso vključeni le k zdravljenju bolnikov, temveč imajo veliko vlogo tudi pri ravnanju z odpadki. V večini raziskav se je izkazalo, da zdravstvene odpadke sežigajo. Vendar uporabijo tudi metodo reciklaže, avtoklaviranje, sterilizacijo, biološko predelavo ter pretvorbo v energijo.
Ključne besede: zdravstveni odpadki, ravnanje z zdravstvenimi odpadki, pandemija COVID-19
Objavljeno v DKUM: 19.08.2022; Ogledov: 852; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (1014,93 KB) |
2. Zbiranje in ravnanje z odpadki iz zdravstva v obdobju 2011-2016 v SlovenijiDarja Kokol, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča in namen: Odpadki iz zdravstva izhajajo iz zdravstvenih dejavnosti in medicinskih postopkov v bolnišnicah, klinikah, laboratorijih, veterini in raziskovalnih centrih. Neprimerno ravnanje s tovrstnimi odpadki lahko izpostavlja zdravstvene delavce, paciente in širšo skupnost okužbam, toksičnim učinkom ter poškodbam in povečuje tveganje za onesnaženje okolja. Namen magistrskega dela je preučiti podatke o nastajanju in zbiranju posameznih odpadkov iz zdravstva v letih 2011 do 2016 v Sloveniji ter izbranih evropskih državah in ugotoviti, katerih vrst odpadkov iz zdravstva se zbere največ in kako se z njimi ravna.
Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo analizirali podatke o nastajanju odpadkov v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, ki so bili zbrani in objavljeni v letnih poročilih za obdobje 2011–2016 na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje, in jih analizirali z opisno statistiko.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da je količina nastalih odpadkov iz zdravstva v Sloveniji po letu 2012 močno upadla. Leta 2011 je nastalo 11.393.758 kg teh vrst odpadkov, leta 2016 pa 5.767.176 kg. Odpadki iz zdravstva se predelujejo po postopkih R12 in R13 ter odstranjujejo po postopkih D9, D10 in D13.
Diskusija in zaključek: Velika količina odpadkov nastaja zaradi materialov, ki so namenjeni enkratni uporabi. V razvitih državah odpadke iz zdravstva po uporabi ustrezno klasificirajo in ustrezno zavržejo, v manj razvitih pa je glede odpadkov iz zdravstva storjenega zelo malo, zato bi bilo treba sprejeti zakonodajo in strategije, ki bi uredile nastajanje odpadkov iz zdravstva in ravnanje z njimi. Neprimerno ravnanje z odpadki iz zdravstva, posebej v nerazvitih državah, zdravstvene delavce in širšo družbo izpostavlja okužbam in toksičnim učinkom ter slabo vpliva na okolje.
Ključne besede: zdravstveni odpadki, zbiranje odpadkov, zdravje ljudi, okolje, ravnanje z odpadki
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1631; Prenosov: 341
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Bolnišnica kot nastanitveni objekt : diplomsko deloZdenka Kidrič, 2008, diplomsko delo Ključne besede: bolnišnice, oskrba, obratna sredstva, medicina, strokovne službe, zdravstvena služba, management, storitve, izboljšave, čiščenje, prehrana, odpadki, kadri, zaposlenost, vodenje, zdravstvo, zdravstveni zavodi, organiziranost, praksa, interakcije, odločanje, organizacijski sistemi, poslovni proces
Objavljeno v DKUM: 28.05.2012; Ogledov: 1880; Prenosov: 86
Celotno besedilo (302,15 KB) |
