1. Vpliv staranja prebivalstva na zdravstvene izdatke in prihajajoči izzivi zdravstvenega sistemaTeja Kosi, 2022, diplomsko delo Opis: Staranje prebivalstva predstavlja globalen pojav, ki je odraz zniževanja števila rojstev in izboljšanja zdravja ljudi ter dolgoživosti. Trend naraščanja števila in deleža starejšega prebivalstva je dandanes mogoče zaznati že v praktično vseh državah članicah EU. V prihodnje je pričakovati izrazito preoblikovanje evropske prebivalstvene piramide, za katero bo značilen prehod k vse starejši sestavi prebivalstva. V letu 2020 so prebivalci stari 80 let ali več predstavljali 5,9 % celotne populacije, leta 2070 pa bo po napovedih ta delež mnogo večji, in sicer kar 13,2 %. Zdravstveni sistemi v EU so se znašli pred velikim izzivom zagotavljanja dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti, saj vse večji delež starejšega prebivalstva ustvarja pritiske na javne odhodke, ki so povezani s staranjem. Poleg staranja prebivalstva dodatne izzive za zdravstveni sektor predstavljajo razvoj novih tehnologij in uporaba digitalnih orodij ter izbruh pandemije koronavirusa, ki je zdravstvene sisteme temeljito pretresel in jih postavil pred preizkušnjo, saj so bile razkrite mnoge pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic. Omenjene izzive in zdravstvene izdatke lahko države uspešno obvladujejo s sistematičnimi in učinkovitimi ukrepi politike, ki so osredotočeni zlasti na zdravje ljudi. V naslednjih letih je mogoče pričakovati nadaljnje povečevanje zdravstvenih izdatkov, pri čemer bo staranje še vedno predstavljalo pomemben dejavnik v diskusijah o rasti izdatkov za zdravstvo, ki bodo glede na napovedane trende v prihodnosti bolj usmerjeni v starejše prebivalstvo.
Ključne besede: Staranje prebivalstva, Evropska unija, zdravstveni izdatki, zdravstveni izzivi, vzdržnost zdravstvenega sistema, ukrepi politike.
Objavljeno v DKUM: 13.10.2022; Ogledov: 675; Prenosov: 122
 Celotno besedilo (1,69 MB) |
2. Vzdržen sistem financiranja zdravstvaMatic Hren, 2020, magistrsko delo Opis: Sodobni zdravstveni sistemi se soočajo s številnimi izzivi, ki med drugim ogrožajo dolgoročno vzdržnost njihovega financiranja. Slovenski zdravstveni sistem pri tem ni nobena izjema. Magistrskega dela smo se lotili z osrednjim namenom ugotavljanja ključnih slabosti financiranja slovenskega zdravstva. Poiskali smo razloge za njihov obstoj in ugotovili, na kakšen način bi se dolgoročna fiskalna vzdržnost slovenskega zdravstva lahko izboljšala. Za celovito obravnavo problema smo postavili teoretične okvirje, ki se navezujejo na zdravstveno varstvo in zdravstveni sistem. Vključili smo tudi izzive vzdržnosti, s katerimi se v sodobni družbi srečujejo zdravstveni sistemi. Poudarili smo pomen centralizacije in decentralizacije zdravstvenih sistemov. Ker se zdravstveni sistemi skozi zgodovino na podlagi reform razvijajo, smo pojasnili tudi štiri teoretično čiste oblike modelov zdravstva. Primerjali smo zdravstvene sisteme štirih evropskih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Nemčije ter Švedske. Opisali smo njihovo ureditev in organizacijo ter sisteme financiranja, s fokusom na zdravstvenih virih in zdravstvenih izdatkih. Navedli smo tudi največje izzive in aktualne reforme izbranih zdravstvenih sistemov. Tako smo dobili celovit pregled in izhodišča za preverjanje naših hipotez. Ugotovili smo, da se, v skladu z globalnim trendom, vse štiri opazovane države srečujejo s problematiko staranja prebivalstva, zato so primorane povečevati zdravstvene izdatke, kar je za prebivalce Slovenije še posebej obremenjujoče. Vzdržnost slovenskega zdravstva je med drugim slabša zaradi strukture virov financiranja. Prav tako smo potrdili, da je slovenska zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, neurejena in pomanjkljiva, hkrati pa je pri nas dolgotrajni oskrbi namenjenih bistveno manj zdravstvenih izdatkov kot v ostalih državah. Rešitve za vzpostavitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti slovenskega zdravstva smo poiskali v izbranih državah in njihovih aktualnih reformah. Čeprav se posamezni zdravstveni sistemi in njihovi mehanizmi delovanja med seboj razlikujejo, se jih dandanes veliko srečuje s podobno problematiko. Vsekakor je primere dobre prakse smiselno poiskati tudi izven meja domačega zdravstva. Nekatere tuje politike financiranja zdravstva se lahko, sicer prilagojene specifikam slovenskega zdravstvenega sistema, zagotovo prenesejo tudi na domača tla.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstva, zdravstveni izdatki, izzivi zdravstvenih sistemov, slovenski zdravstveni sistem, dolgoročna vzdržnost, financiranje
Objavljeno v DKUM: 10.12.2020; Ogledov: 1588; Prenosov: 300
Celotno besedilo (1,27 MB) |
3. Vpliv staranja prebivalstva na zdravstveni sistemAnže Zagorc, 2019, diplomsko delo Opis: Staranje prebivalstva je pojav, s katerim se bodo soočile mnoge države članice EU, med njimi tudi Slovenija. V slovenskem zdravstvenem sistemu velja načelo solidarnosti, učinkovitosti in kakovosti, kar pomeni, da je posamezniku omogočena ustrezna zdravstvena oskrba. Starajoče se prebivalstvo, nižji delež delovno aktivnega prebivalstva in boljše zdravstvene storitve so razlogi, zaradi katerih bodo v zdravstvenem sistemu potrebne reforme. V želji po ohranjanju košarice zdravstvenih pravic v enakem obsegu bodo potrebni finančni ukrepi, saj je financiranje zdravstvene blagajne podvrženo močnim pritiskom. V kolikor ne bomo uspešni pri reformiranju zdravstvenega sistema, se bomo soočali s problemom kakovosti in učinkovitosti. Košarica pravic se bo zmanjševala, kar bo pomenilo več neposrednih plačil iz žepa, čeprav se takšen način plačevanja ob trenutnem stanju v državi ne priporoča.
Ključne besede: zdravstveni sistem, staranje prebivalstva, financiranje zdravstva, javni izdatki
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1594; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1016,74 KB) |
4. IZDATKI ZA ZDRAVSTVO - PRIMERJAVA SLOVENIJE, NEMČIJE IN AVSTRIJEAlbina Pečko, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Prvotno so zdravje označevali kot odsotnost bolezni. Po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije pa je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt.
Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodb, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakršnekoli druge zdravstvene potrebe. Ko pride do koriščenja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, govorimo o izdatkih v zdravstvenem sistemu. Ti izdatki se delijo na javne izdatke v zdravstvu in zasebne izdatke v zdravstvu.
V magistrskem delu so predstavljene glavne značilnosti zdravstvenih sistemov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. Posebno pozornost smo namenili izdatkom v zdravstvu v izbranih državah, kar je bil tudi glavni namen magistrskega dela.
V prvem poglavju smo predstavili značilnosti zgodovinskega razvoja zdravstvenega zavarovanja. V drugem poglavju smo se osredotočili na opredelitev in ureditev slovenskega zdravstvenega sistema, v tretjem poglavju smo predstavili nemški, v četrtem poglavju avstrijski zdravstveni sistem. Zadnje poglavje je primerjava izdatkov v zdravstvu v izbranih državah.
Ob nastajanju magistrskega dela smo spoznali, da ni večjih razlik v delovanju zdravstvenih sistemov v izbranih državah. Velike razlike pa so v izdatkih za zdravstvo, kar je posledica razlike v številu prebivalcev v posamezni državi. Prav tako ni večjih razlik med deležem javnih in zasebnih izdatkov med izbranimi državami.
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, slovenski zdravstveni sistem, nemški zdravstveni sistem, avstrijski zdravstveni sistem, izdatki v zdravstvu.
Objavljeno v DKUM: 23.06.2015; Ogledov: 2881; Prenosov: 645
Celotno besedilo (1,85 MB) |
5. JAVNO-ZASEBNO PARTNERSTVO NA PODROČJU ZDRAVSTVA - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN AVSTRIJONives Fištrovič, 2014, diplomsko delo Opis: Zdravstvo skrbi za zdravje in ohranjanje zdravja celotnega prebivalstva države. Pomembna je organizacija zdravstvenega sistema države. S tem država prikazuje svojo razvitost in socialni položaj.. Glavni problem slovenskega zdravstva je pomanjkanje finančnih sredstev, ki ga lahko rešimo z javno-zasebnimi partnerstvi. Z javno-zasebnimi partnerstvi bi pridobili svež pritok finančnih sredstev. Sodelovanje države z zasebnim sektorjem bi pripeljalo tudi do večje učinkovitosti izvajanja zdravstvenih storitev in delitve tveganj. Nekatere države Evropske unije kot je na primer Avstrija, imajo takšno obliko partnerstev na področju zdravstva že dobro razvito. V Sloveniji so javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva v začetni fazi. Sistem zdravstvenega varstva je v Sloveniji in Avstriji urejen po Bismarckovem modelu, ki temelji na plačevanju prispevkov vseh državljanov. Iz primerjave izdatkov namenjenih v zdravstvo v Sloveniji in Avstriji lahko ugotovimo, da Avstrija boljše razpolago z finančnimi sredstvi. Največ finančnih sredstev Avstrija namenja bolnišnicam, najmanj jih gre v naložbe. V Sloveniji gre prav tako večina denarja bolnišnicam, najmanjši delež namenja drugim dejavnostim kot so splošna zdravstvena administracija in zavarovanje.
Ključne besede: zdravstvo, javno-zasebno partnerstvo, zdravstveni sistem, zdravstveni izdatki
Objavljeno v DKUM: 24.10.2014; Ogledov: 1907; Prenosov: 489
Celotno besedilo (590,51 KB) |
6. SLOVENSKI IN AVSTRIJSKI ZDRAVSTVENI SISTEMMarjana Hlebič, 2012, diplomsko delo Opis: Spremembe nastajajo v zdravstvu iz dneva v dan, saj se spreminjajo potrebe ljudi, teh sprememb pa se ne da uvesti v zdravstveni sistem takoj, ampak se uvajajo postopoma. Slovensko zdravstvo se ubada s težavami financiranja, eden izmed vzrokov zato je tudi ekonomska kriza. Varčevalni ukrepi pa potekajo že od leta 2009, tako so proračunska sredstva znašala v letu 2012 57, 2 milijona evrov in so nižja za 14, 69 milijonov prejšnjega leta. V Avstriji je 25 % vseh izdatkov za zdravstvo financiranih vlada, deželne vlade in lokalne oblasti. V Avstriji imajo tudi koncept holdinga, ki predstavlja povezavo vseh bolnic v eno samo povezano, to je tudi pripomoglo k investicijam v visoko kvalitetno opremo, kar pa je splošni okvir za zdravstveno varstvo. V primerjavi slovenskega in avstrijskega zdravstvenega sistema lahko ugotovimo, da je z financiranjem in upravljanjem z izdatki v Avstriji mnogo boljše kot v Sloveniji, saj ima Avstrija boljše upravljanje z resursi, kvalitetnejšo oskrbo in manj stroškov.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni sistem, reforma, izdatki in viri financiranja
Objavljeno v DKUM: 16.11.2012; Ogledov: 4792; Prenosov: 831
Celotno besedilo (597,76 KB) |
7. JAVNO - ZASEBNO PARTNERSTVO V SLOVENIJI IN AVSTRIJI NA PODROČJU ZDRAVSTVAOrdan Tembeleski, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Javno-zasebna partnerstva na področju zdravstva predstavljajo sintezo prednosti obeh sektorjev, kjer postane izvajanje javnih storitev učinkovitejše, cenejše in hitrejše. Država kot predstavnica javnega partnerstva si z njimi zagotovi dodatne finančne vire na področju zdravstva in operativne sposobnosti zasebnega sektorja. Takšno sodelovanje javno-zasebnega partnerstva nudi nove poslovne možnosti in hitrejši razvoj slovenskega zdravstva.
V nalogi je obravnavano javno-zasebno partnerstvo z vidika ugotovljenih značilnosti, prednosti in slabosti, kot jih trenutno slovensko zdravstvo tudi ponuja. Zaradi nezadostnega dodeljenega deleža javnih izdatkov za slovensko zdravstvo v primerjavi z avstrijskim zdravstvom je država primorana sklepati dodatna javno-zasebna partnerstva za izvajanje učinkovitejših javnih storitev in drugih nujno potrebnih investicijskih vlaganj v slovensko zdravstvo.
V nalogi so opisani trenutni problemi zdravstva in tudi predlogi za učinkovitejše delovanje zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. Uporaba javno-zasebnega partnerstva na področju zdravstva je nujna in predstavlja trajno rešitev za že tako slabo zdravstvo v Sloveniji.
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, javne storitev, zdravstvo, zdravstveni izdatki
Objavljeno v DKUM: 06.01.2011; Ogledov: 3487; Prenosov: 635
Celotno besedilo (319,04 KB) |
