Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Sodobni zdravstveni sistemi se soočajo s številnimi izzivi, ki med drugim ogrožajo dolgoročno vzdržnost njihovega financiranja. Slovenski zdravstveni sistem pri tem ni nobena izjema. Magistrskega dela smo se lotili z osrednjim namenom ugotavljanja ključnih slabosti financiranja slovenskega zdravstva. Poiskali smo razloge za njihov obstoj in ugotovili, na kakšen način bi se dolgoročna fiskalna vzdržnost slovenskega zdravstva lahko izboljšala. Za celovito obravnavo problema smo postavili teoretične okvirje, ki se navezujejo na zdravstveno varstvo in zdravstveni sistem. Vključili smo tudi izzive vzdržnosti, s katerimi se v sodobni družbi srečujejo zdravstveni sistemi. Poudarili smo pomen centralizacije in decentralizacije zdravstvenih sistemov. Ker se zdravstveni sistemi skozi zgodovino na podlagi reform razvijajo, smo pojasnili tudi štiri teoretično čiste oblike modelov zdravstva. Primerjali smo zdravstvene sisteme štirih evropskih držav, in sicer Slovenije, Avstrije, Nemčije ter Švedske. Opisali smo njihovo ureditev in organizacijo ter sisteme financiranja, s fokusom na zdravstvenih virih in zdravstvenih izdatkih. Navedli smo tudi največje izzive in aktualne reforme izbranih zdravstvenih sistemov. Tako smo dobili celovit pregled in izhodišča za preverjanje naših hipotez. Ugotovili smo, da se, v skladu z globalnim trendom, vse štiri opazovane države srečujejo s problematiko staranja prebivalstva, zato so primorane povečevati zdravstvene izdatke, kar je za prebivalce Slovenije še posebej obremenjujoče. Vzdržnost slovenskega zdravstva je med drugim slabša zaradi strukture virov financiranja. Prav tako smo potrdili, da je slovenska zakonodaja, ki ureja dolgotrajno oskrbo, neurejena in pomanjkljiva, hkrati pa je pri nas dolgotrajni oskrbi namenjenih bistveno manj zdravstvenih izdatkov kot v ostalih državah. Rešitve za vzpostavitev dolgoročne fiskalne vzdržnosti slovenskega zdravstva smo poiskali v izbranih državah in njihovih aktualnih reformah. Čeprav se posamezni zdravstveni sistemi in njihovi mehanizmi delovanja med seboj razlikujejo, se jih dandanes veliko srečuje s podobno problematiko. Vsekakor je primere dobre prakse smiselno poiskati tudi izven meja domačega zdravstva. Nekatere tuje politike financiranja zdravstva se lahko, sicer prilagojene specifikam slovenskega zdravstvenega sistema, zagotovo prenesejo tudi na domača tla.
Ključne besede: zdravstveni sistem, financiranje zdravstva, zdravstveni izdatki, izzivi zdravstvenih sistemov, slovenski zdravstveni sistem, dolgoročna vzdržnost, financiranje
Objavljeno: 10.12.2020; Ogledov: 356; Prenosov: 90
Celotno besedilo (1,27 MB)

Opis: Zdravje predstavlja stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. Prvotno so zdravje označevali kot odsotnost bolezni. Po novejših spoznanjih in stališčih Svetovne zdravstvene organizacije pa je zdravje celovit in dinamičen sistem, ki je sposoben prilagajanja vsem vplivom okolja ter omogoča posamezniku in skupnosti opravljati vse biološke, socialne in poklicne funkcije in preprečevati bolezen, onemoglost in prezgodnjo smrt. Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodb, saj pokriva stroške za tveganja v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakršnekoli druge zdravstvene potrebe. Ko pride do koriščenja pravic iz zdravstvenega zavarovanja, govorimo o izdatkih v zdravstvenem sistemu. Ti izdatki se delijo na javne izdatke v zdravstvu in zasebne izdatke v zdravstvu. V magistrskem delu so predstavljene glavne značilnosti zdravstvenih sistemov v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. Posebno pozornost smo namenili izdatkom v zdravstvu v izbranih državah, kar je bil tudi glavni namen magistrskega dela. V prvem poglavju smo predstavili značilnosti zgodovinskega razvoja zdravstvenega zavarovanja. V drugem poglavju smo se osredotočili na opredelitev in ureditev slovenskega zdravstvenega sistema, v tretjem poglavju smo predstavili nemški, v četrtem poglavju avstrijski zdravstveni sistem. Zadnje poglavje je primerjava izdatkov v zdravstvu v izbranih državah. Ob nastajanju magistrskega dela smo spoznali, da ni večjih razlik v delovanju zdravstvenih sistemov v izbranih državah. Velike razlike pa so v izdatkih za zdravstvo, kar je posledica razlike v številu prebivalcev v posamezni državi. Prav tako ni večjih razlik med deležem javnih in zasebnih izdatkov med izbranimi državami.
Ključne besede: Zdravstveno zavarovanje, slovenski zdravstveni sistem, nemški zdravstveni sistem, avstrijski zdravstveni sistem, izdatki v zdravstvu.
Objavljeno: 23.06.2015; Ogledov: 1870; Prenosov: 500
Celotno besedilo (1,85 MB)

Opis: Spremembe nastajajo v zdravstvu iz dneva v dan, saj se spreminjajo potrebe ljudi, teh sprememb pa se ne da uvesti v zdravstveni sistem takoj, ampak se uvajajo postopoma. Slovensko zdravstvo se ubada s težavami financiranja, eden izmed vzrokov zato je tudi ekonomska kriza. Varčevalni ukrepi pa potekajo že od leta 2009, tako so proračunska sredstva znašala v letu 2012 57, 2 milijona evrov in so nižja za 14, 69 milijonov prejšnjega leta. V Avstriji je 25 % vseh izdatkov za zdravstvo financiranih vlada, deželne vlade in lokalne oblasti. V Avstriji imajo tudi koncept holdinga, ki predstavlja povezavo vseh bolnic v eno samo povezano, to je tudi pripomoglo k investicijam v visoko kvalitetno opremo, kar pa je splošni okvir za zdravstveno varstvo. V primerjavi slovenskega in avstrijskega zdravstvenega sistema lahko ugotovimo, da je z financiranjem in upravljanjem z izdatki v Avstriji mnogo boljše kot v Sloveniji, saj ima Avstrija boljše upravljanje z resursi, kvalitetnejšo oskrbo in manj stroškov.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni sistem, reforma, izdatki in viri financiranja
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 2938; Prenosov: 708
Celotno besedilo (597,76 KB)