| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj mobilne in spletne aplikacije za poročanje o zadovoljstvu strank zdravstvenega doma
David Letonja, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se ukvarjali z razvojem sofisticirane programske rešitve za podajanje in analizo ocen zadovoljstva v mariborskem zdravstvenem domu. Razvili smo NodeJS strežniško, Android mobilno in ReactJS spletno aplikacijo. Strežniška aplikacija služi kot vmesni sloj med podatki in grafičnim vmesnikom. Upravlja s podatki, ki so shranjeni v MongoDB podatkovni bazi, in nam nudi dostopne točke spletnega servisa za upravljanje s podatki. Mobilna aplikacija služi za podajanje ocen zadovoljstva, spletna pa tako za oddajanje ocen zadovoljstva kot za vodenje analize podanih ocen. Programsko opremo smo namestili na eksperimentalnem in produkcijskem okolju v zdravstvenem domu, kjer smo jo izčrpno testirali. Ugotovili smo, da uporabnike zdravstvenega doma zelo pritegne nova tehnologija. Podajanje ocen zadovoljstva jim ni bilo tuje in so ga z veseljem opravili. Programsko opremo je validiral tudi Zdravstveni dom dr. Alolfa Drolca Maribor.
Ključne besede: spletne aplikacije, mobilne aplikacije, zdravstveni domovi, magistrske naloge
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 319; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,92 MB)

2.
Pomembnost paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu
Karmen Wirth, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba težko bolnega, ki s svojim pristopom izboljšuje kakovost življenja umirajočih. Namen magistrskega dela je izpostaviti pomen paliativne oskrbe v institucionalnem varstvu ter z raziskavo ugotoviti samooceno znanja in odnos zaposlenih do paliativne oskrbe. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument za zbiranje podatkov je bil strukturiran vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 174 zaposlenih iz štirih socialnovarstvenih ustanov. S programom SPSS smo izvedli osnovne deskriptivne analize, razlike med povprečji skupin smo primerjali z Mann-Whitney U testom za neodvisne vzorce. Rezultati: Iz raziskave je razvidno, da se zaposleni zelo pogosto pri delu srečujejo s težko bolnimi in umirajočimi. Pri delu so dovolj samozavestni za izvajanje paliativne oskrbe, kar 56 % anketirancev ocenjuje svoje znanje kot dobro ali zelo dobro. 84 % anketirancev navaja, da pogrešajo možnost 24-urnega dostopa do organizirane paliativne oskrbe oziroma konzultacije s timom paliativne oskrbe. Motivirani so za sprejemanje novih kompetenc in odgovornosti v zvezi s paliativno oskrbo v 87 %. Raziskava prikazuje tudi, da ni statističnih razlik v odnosu do paliativne oskrbe med tistimi, ki so zaposleni v ustanovi s paliativnim timom, in tistimi, ki so zaposleni v ustanovi, ki takega tima nima. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da zaposleni ocenjujejo, da imajo dovolj dobro znanje, ki so ga pridobili v največji meri s pomočjo internih predavanj in prakso. Paliativna oskrba je pomembna tema v procesu izobraževanja zdravstvenih delavcev in sodelavcev, na vseh ravneh izobraževanja in zdravstvenega varstva, zato je potrebno kontinuirano strokovno izobraževanje.
Ključne besede: oskrba umirajočih, neozdravljivo bolni, domovi za starejše, zdravstveni delavci, zdravstveni sodelavci, izobraževanje
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 573; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

3.
Merjenje učinkovitosti in uspešnosti javnega zavoda s področja zdravstva
Monika Jesih, 2017, diplomsko delo

Opis: Vsi zdravstveni domovi temeljijo na načelih pravičnosti, solidarnosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev ne glede na finančne zmožnosti posameznika. Gre za neprofitne organizacije, ki so s strani financiranja odvisne od drugih, predvsem od ministrstva za zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter občin. Cilj vseh zdravstvenih domovov je pomagati bolnim in poškodovanim ljudem, ne glede na njihov status oziroma socialne razmere. Vseeno je ali govorimo o profitni ali neprofitnih organizacijah vse si želijo čim boljše poslovanje v primerjavi s konkurenco ter, da so stranke zadovoljne. Pri vseh organizacijah je pomembno, da imajo zastavljene cilje, saj le tako lahko sledijo ali so bile uspešne glede na predhodna leta in ali so vse cilje izpolnile ali pa pri katerem ni prišlo do realizacije. V diplomskem delu smo predstavili merjenje učinkovitosti in uspešnosti v javnih zavodih z ekonomskimi in neekonomskimi kazalniki, slednji so manj dodelani kot ekonomski in se skozi leta še razvijajo. Primerjali smo zdravstveni dom Adolfa Drolca Maribor, zdravstveni dom Ptuj in zdravstveni dom Slovenska Bistrica, pri tem smo uporabili podatke, ki so podani v letnih in poslovnih poročilih za leto 2014 in leto 2015.
Ključne besede: zdravstveni domovi, zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, učinkovitost, neekonomski kazalniki
Objavljeno: 06.11.2017; Ogledov: 740; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

4.
Usmeritve za delo z osebami z demenco v domovih za starejše
Bernarda Mlakar, 2016, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. V teoretičnem delu magistrskega dela smo predstavili fenomen demence, pristope obravnave oseb z demenco, najpogostejše oblike varstva, organizirane bivalne modele in institucionalno varstvo ter zakonske podlage, standarde in normative za obravnavo oseb z demenco v domovih za starejše. Metodologija raziskovanja. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo vprašalnika, sestavljenega iz petnajstih vprašanj pol odprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 39 domov po Sloveniji, ki izvajajo storitve institucionalnega varstva za osebe z demenco starejše od 65 let in več. Rezultate ankete smo statistično obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010, Microsoft Office Excel 2010 in IBM SPSS Statistics 19. Rezultati raziskave. Rezultati raziskave so pokazali, da v domovih za starejše najpogosteje izvajajo integrirano obliko varstva oseb z demenco, tako meni 51,2 % vprašanih, 42,9 % jih je mnenja, da imajo v domu organizirano integrirano obliko oskrbe IV, kar je tudi prevladujoča oblika. Prav tako so rezultati ankete pokazali, da 35,7 % vprašanih meni, da domovi za starejše najpogosteje zagotavljajo varnost osebam z demenco z metodo osebnega spremljanja. Ugotovili smo tudi, da 24 % domov, kar je tudi najpogosteje, namešča na oddelek osebe z demenco, ki so v domu že dlje časa in so naknadno zbolele za demenco na podlagi mnenja psihiatra. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo domovi za starejše pri obravnavi oseb z demenco veliko izkušenj in strokovnega znanja, so usmerjeni v razvijanje in uvajanje novih modernih konceptov dela ter v zagotavljanje kakovostnih bivalnih razmer. Učinkovit razvoj in uspešnost dela pa bo v prihodnosti vsekakor tudi odvisna od naklonjenosti vladnih institucij, ukrepov državne, mednarodne in evropske politike, spreminjanja zdravstvenih reform ter nacionalnih strategij.
Ključne besede: Demenca, fenomen demence, modeli, metode, koncepti, usmeritve in celostna obravnava oseb z demenco, domovi za starejše, oddelki za demenco, oskrba ter pristopi v zdravstveni negi.
Objavljeno: 16.06.2016; Ogledov: 2342; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici