| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 257
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledov
Aleksandra Lesjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize. Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo. Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije. Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Ključne besede: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 136; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Spoprijemanje vodje negovalnega tima z zdravstvenim absentizmom
Vita Klobučar, 2023, magistrsko delo

Opis: V delovnem okolju, kjer se ljudje dobro počutijo, kjer vladajo kakovostni medosebni odnosi, pogoji in organizacija dela, delavci pa čutijo pripadnost, ni le večja verjetnost, da bodo ljudje dobro delali, temveč je tudi večja verjetnost, da bo prisotnega manj zdravstvenega absentizma. Z lastno raziskavo smo tako želeli ugotoviti, kako absentizem posredno in neposredno vpliva na vodjo oddelka ter preostali negovalni tim. Metode: uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji raziskovanja na podlagi polstrukturiranega intervjuja med vodji 5 oddelkov terciarnega zavoda. Pridobljene odgovore smo analizirali s pomočjo kod in kategorij. Iz deskriptivnih kod smo ustvarili 8 tem in 19 podtem, ki smo jih predstavili tabelarično. Rezultati: absentizem je v raziskanih oddelkih terciarnega zavoda pogosta težava. Najpogostejši vzroki za bolniške odsotnosti so bolezni zaposlenih, odsotnosti zaradi nege otrok ter psihofizične bolezni kot posledica preobremenjenosti na delovnih mestih. Vodje se največkrat poslužijo prerazporeditev, ki pa niso vedno lahko obvladljive, kar se nemalokrat zrcali na kakovosti opravljenega dela. Vodje največkrat ocenjujejo, da je vzrok za problematiko absentizma predvsem pomanjkanje kadra. Razprava in sklep: skrb za zdravo delovno okolje in odnose ima voditeljstvo, ki je prvo odgovorno za ukrepe na področju zmanjšanja pojava zdravstvenega absentizma.
Ključne besede: odsotnost z dela, zdravstveni delavec v zdravstveni negi, izgorelost, bolniški stalež
Objavljeno v DKUM: 22.02.2024; Ogledov: 201; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije
Nina Lončarič, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije. Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. 
Ključne besede: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 266; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
Izraba plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje v sklopu Zdravstvenega doma Domžale : diplomsko delo
Matija Matičič, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo različne možnosti izrabe plitve geotermalne energije za ogrevanje in hlajenje stavbe ter pripravo STV na primeru zdravstvenega doma. Za zagotovitev potrebne energetske oskrbe smo določili predvideno rabo energije za obstoječo stavbo ter za predvideno širitev. Predstavili smo tehnične rešitve za izkoriščanje podzemne vode, izkoriščanje toplote v sklopu gradbenih konstrukcij podzemne garaže in izkoriščanje z geosondami. Ugotovili smo, da bi lahko energetske potrebe pokrili s toplotnimi črpalkami, za rezervo in pokrivanje v času nižjih temperatur pa bi uporabili obstoječi kotel. S tem bi pomembno vplivali na povečanje deleža OVE in zmanjšanje emisij TGP v lokalnem okolju.
Ključne besede: plitva geotermalna energija, toplotna črpalka, zdravstveni dom, energetska oskrba, obnovljivi viri energije
Objavljeno v DKUM: 18.01.2024; Ogledov: 213; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,69 MB)

5.
Pilotni prodajni avtomati z živili v bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialno varstvenem zavodu : magistrsko delo
Anja Kac, 2023, magistrsko delo

Opis: Prodajni avtomati z živili so v zadnjih letih vse bolj pod drobnogledom, saj je njihova ponudba največkrat sestavljena iz izdelkov, ki imajo visoko energijsko vrednost, visoko vrednost maščob, sladkorjev in soli. Zdravstveni in socialnovarstveni zavodi bi morali predstavljati zgled pri ponudbi zdravih živil v prodajnih avtomatih, saj veljajo kot vodilne institucije za promocijo zdravega prehranjevanja. V magistrskem delu smo preverjali kupne navade potrošnikov s spremljanjem prodaje na prodajnih avtomatih s standardno ponudbo in na prodajnih avtomatih z bolj zdravo ponudbo živil. Kupne navade smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvajali v izbrani bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialnovarstvenem zavodu v štajerski regiji, v letu 2021 in 2022. V raziskavi smo ugotovili, da dosedanji pregled standardne ponudbe prodajnih avtomatov prikazuje dejstvo, da so le-ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo. Zdrave izbire so le redko na voljo. Rezultati statistične analize potrjujejo, da ponudba v prodajnih avtomatih vpliva na izbiro potrošnikov, saj bi se kupci zaradi bolj zdrave ponudbe živil statistično značilno večkrat odločili za nakup na prodajnem avtomatu. Raziskava prav tako potrjuje, da so potrošniki mnenja, da je prodajni avtomat z bolj zdravo ponudbo živil primernejši za nameščanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Mednarodne aktivnosti za uveljavljanje takega tipa živil v prodajnih avtomatih dajejo spodbudne rezultate. Z različnimi ukrepi, kot je informiranje o pomenu zdrave prehrane ter postopno povečevanje ponudbe bolj zdravih živil v prodajnih avtomatih, bomo sčasoma oblikovali okolje, v katerem bo zdrava in uravnotežena izbira preprosta.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, bolnišnice, zdravstveni domovi, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 358; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

6.
Vrste napak in neželenih dogodkov na urgenci
Vanesa Pust, 2023, diplomsko delo

Opis: Urgenca je del zdravstvenih ustanov, kjer so zaposleni, specializirani za nudenje nujne medicinske pomoči oziroma oskrbe akutno obolelim. Kljub izkušnjam in specialnim znanjem pa preobremenjenost že zaposlenih predstavlja velik vzrok za pojavljanje napak in neželenih dogodkov. Namen zaključnega dela je bil predstaviti in proučiti, katere so najpogostejše napake in neželeni dogodki, s katerimi se na urgenci srečuje zdravstveno osebje.
Ključne besede: napake, neželeni dogodki, urgenca, zaposleni v zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 390; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Zakonodajne zahteve in odgovornost medicinske sestre pri dokumentiranju - primerjava seznanjenosti medicinskih sester slovenija-avstrija
Maja Dugi, 2023, magistrsko delo

Opis: Dokumentiranje v zdravstveni negi je izrednega pomena za varno, kontinuirano in kvalitetno zdravstveno nego, obenem pa je eden redkih instrumentov, s katerim se medicinska sestra lahko zaščiti in s pomočjo katerega lahko dokazuje opravljeno delo. Kljub njeni izjemni pomembnosti se ji zaradi številnih faktorjev namenja v vsakdanji praksi premalo pozornosti, vsaj dokler pomanjkanje le te, ne privede do zapletov. Raziskovalna metodologija v magistrskem delu temelji na kvantitativni metodologiji, ta pa na filozofiji pozitivizma. Za izvedbo raziskave smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki smo ga prevedli tudi v nemški jezik. Vseh izpolnjenih vprašalnikov je bilo 118, iz strani zaposlenih v Sloveniji 61, iz strani zaposlenih v Avstriji 57. Podatke smo analizirali in rezultate predstavili s pomočjo tabel in grafov, obdelali pa s pomočjo statističnega programa IBM SPSS 27.0. Zakonodajne zahteve in odgovornosti dokumentiranja medicinskih sester v Avstriji in Sloveniji so v pregledanih segmentih enake, kar smo potrdili z pregledom znanstvene in strokovne literaturo ter s tem ovrgli hipotezo 1. Hipotezo 2 smo potrdili, saj smo ugotovili, da so medicinske sestre v Avstriji statistično veliko bolje kot medicinske sestre v Sloveniji seznanjene z zakonskimi zahtevami na ravni matične države ter s pravno odgovornostjo medicinskih sester v zdravstveni negi (p < 0,05, p = 0), medtem ko se ne glede na državo obojne strinjajo, da negovalna dokumentacija predstavlja pomemben del zdravstvene nege (p > 0,05).Pomanjkljivost dokumentiranja v zdravstveni negi je globalen problem, na katerega bi bilo pomembno opozarjati s strani izobraževalnih ustanov in institucij v katerih smo zaposleni.
Ključne besede: zakonodajne zahteve dokumentiranja z zdravstveni negi, zdravstvena dokumentacija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 01.12.2023; Ogledov: 272; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
Percepcije zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti
Tiana Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je medicinska intervencija, izvedena v primeru ogroženega življenja nosečnice, v dobrobit nosečnice in medicinske indikacije zaradi anomalije ploda. Čustvena obremenitev zdravstvenih delavcev v procesu umetne prekinitve nosečnosti izkazuje potrebo po podpori. Namen zaključnega dela je raziskati percepcijo zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti. Pregledali smo znanstveno literaturo v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed in Wiley Online Library. Vključili smo raziskave s populacijo zdravstvenih delavcev in percepcijo pri umetni prekinitvi nosečnosti, ki so kvalitativne in kvantitativne metodologije od leta 2012 do leta 2022 v angleškem jeziku. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od 602 dobljenih člankov, smo jih v analizo vključili 15. Pomemben rezultat je različnost glede na pojav čustvenih odzivov, etičnih dilem in vplivov vere na poklicno identiteto zdravstvenih delavcev. Negativna čustva so bila nelagodje, frustracije, izključevaje čustev in izgorelost. Pojavljali so se tudi sočutje in empatija, ponos in veselje. Umetna prekinitev nosečnosti vpliva na poklicno življenje zdravstvenih delavcev, kjer nanje delujejo zakoni, osebni, moralni in verski pogledi. Pojavljajo se pozitivna in negativna čustva, ki zdravstvenim delavcem izrazijo močno potrebo po podpori. Dileme se pojavljajo v odnosih med veroizpovedjo, poklicno identiteto, pravno ureditvijo in posledicami zavrnitve umetne prekinitve nosečnosti za ženske. 
Ključne besede: induciran splav, doživljanje, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 331; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (944,76 KB)

9.
Digitalizacija zdravstva na primeru Ukrajine : diplomsko delo
Polina Melnychenko, 2023, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje zdravstvenih storitev je vse bolj oteženo z različnimi dejavniki. Digitalizacija lahko reši številne težave in zato je deležna vse večje pozornosti. Na osnovi študija literature je bila izvedena raziskava različnih metod digitalizacije zdravstva. Identificirani in analizirani sta bili tehnologiji, ki tako dopolnjujejo kot tudi nadomeščajo tradicionalne metode zagotavljanja zdravstvenih storitev. Uvod IKT v medicino je bil predstavljen na primeru nedavno digitalizirane države Ukrajine. Eden glavnih ciljev zaključnega dela je identifikacija praktičnih primerov širše uporabe sodobnih orodij za digitalizacijo. Z namenom ugotovitve razlik v procesu in načinu digitalizacije medicine je bila izvedena primerjalna analiza elektronskega zdravstva Ukrajine in Slovenije.
Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska tehnologija, telemedicina, zdravstveni podatki, eZdravje, medicinski informacijski sistem.
Objavljeno v DKUM: 21.09.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

10.
Analiza koristi certifikata "Družini prijazno podjetje" za zaposlene v Zdravstvenem domu Ljubljana
Taja Bricelj, 2023, diplomsko delo

Opis: Usklajevanje dela in družine združuje sferi delo in družina, ki morata biti dobro usklajeni, da lahko njuno povezovanje dobro deluje. Posebej je to pomembno v službah, kjer zaposleni opravljajo večizmensko delo, oziroma pri dejavnostih, kot je na primer zdravstvo. V diplomskem delu nas je zanimalo, kako zaposleni v Zdravstvenem domu Ljubljana menijo, da imajo ti sferi urejeni. Na podlagi ankete v omenjeni organizaciji smo preučevali mnenje anketirancev o usklajenosti dela in družine, kakšno vlogo ima certifikat »Družini prijazno podjetje« v organizaciji glede na ukrepe, ki jih ima organizacija. Izkoriščanje ukrepov smo ugotavljali tudi glede na spol. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni menijo, da imajo razmeroma dobro usklajeno delo in družino, želeli pa bi si ukrepe, ki bi jih lahko zaradi narave dela bolj izkoristili. Družini prijazni ukrepi so pomemben dejavnik pri usklajevanju dela in družine, vendar morajo biti prilagojeni željam zaposlenih ter dejavnostim organizacije. V empiričnem delu diplomskega dela smo tudi podali nekaj predlogov ukrepov, ki bi si jih zaposleni v organizaciji želeli.
Ključne besede: usklajevanje, delo in družina, certifikat Družini prijazno podjetje, Zdravstveni dom Ljubljana
Objavljeno v DKUM: 04.08.2023; Ogledov: 453; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (952,06 KB)

Iskanje izvedeno v 0.61 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici