| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledov
Aleksandra Lesjak, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize. Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo. Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije. Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Ključne besede: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 84; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

2.
Delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije
Nina Lončarič, 2024, magistrsko delo

Opis: Uvod: V času pandemije koronavirusne bolezni so zdravstveni delavci bili dolžni nositi osebno varovalno opremo. V magistrskem delu smo predstavili delo z osebno varovalno opremo v enoti covid intenzivne terapije. Prav tako smo ugotavljali učinke uporabe osebne varovalne opreme na fizično in psihično zdravje zdravstvenih delavcev v enoti covid intenzivne terapije. Metode: Kvantitativno raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Vprašalnik je vseboval demografske značilnosti anketirancev, trditve o učinkih osebne varovalne opreme na potek dela ter fizične in psihične učinke na zdravstvene delavce. Sodelovalo je 72 anketirancev, zaposlenih v enoti covid intenzivne terapije. Analiza podatkov je potekala v programu IBM SPSS 22. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da osebna varovalna oprema vpliva na komunikacijo med zaposlenimi (PO = 4,19, SO = 0,762), da se 57 (79,2 %) vprašanih ob delu z osebno varovalno opremo počuti bolj utrujeno, 53 (73,6 %) vprašanih se počuti dovolj usposobljene za opravljanje dela v enoti covid intenzivne terapije, da se 62 (86,1 %) vprašanih v osebni varovalni opremi počuti varne in da 42 (58,3 %) vprašanih ni imelo dodatnih izobraževanj o pravilni uporabi osebne varovalne opreme. Razprava in zaključek: Zaradi sedanjih in prihodnjih pandemij je treba čim prej opredeliti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z uporabo osebne varovalne opreme. Od teh ukrepov je odvisna kakovost opravljenega dela, kakor tudi zadovoljstvo in učinkovitost dela zdravstvenih delavcev. 
Ključne besede: koronavirus, zdravstveni delavci v zdravstveni negi, zaščitna oprema, obremenjenost zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 21.02.2024; Ogledov: 180; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Percepcije zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti
Tiana Čeh, 2023, diplomsko delo

Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je medicinska intervencija, izvedena v primeru ogroženega življenja nosečnice, v dobrobit nosečnice in medicinske indikacije zaradi anomalije ploda. Čustvena obremenitev zdravstvenih delavcev v procesu umetne prekinitve nosečnosti izkazuje potrebo po podpori. Namen zaključnega dela je raziskati percepcijo zdravstvenih delavcev pri umetni prekinitvi nosečnosti. Pregledali smo znanstveno literaturo v podatkovnih bazah CHINAL, PubMed in Wiley Online Library. Vključili smo raziskave s populacijo zdravstvenih delavcev in percepcijo pri umetni prekinitvi nosečnosti, ki so kvalitativne in kvantitativne metodologije od leta 2012 do leta 2022 v angleškem jeziku. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od 602 dobljenih člankov, smo jih v analizo vključili 15. Pomemben rezultat je različnost glede na pojav čustvenih odzivov, etičnih dilem in vplivov vere na poklicno identiteto zdravstvenih delavcev. Negativna čustva so bila nelagodje, frustracije, izključevaje čustev in izgorelost. Pojavljali so se tudi sočutje in empatija, ponos in veselje. Umetna prekinitev nosečnosti vpliva na poklicno življenje zdravstvenih delavcev, kjer nanje delujejo zakoni, osebni, moralni in verski pogledi. Pojavljajo se pozitivna in negativna čustva, ki zdravstvenim delavcem izrazijo močno potrebo po podpori. Dileme se pojavljajo v odnosih med veroizpovedjo, poklicno identiteto, pravno ureditvijo in posledicami zavrnitve umetne prekinitve nosečnosti za ženske. 
Ključne besede: induciran splav, doživljanje, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 24.10.2023; Ogledov: 277; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (944,76 KB)

4.
Vpliv simulacij množičnih nesreč na pripravljenost zdravstvenih delavcev nujne medicinske pomoči: pregled literature
Tia Kac, 2023, diplomsko delo

Opis: Dogodki množičnih žrtev povzročijo veliko število akutno bolnih ali poškodovanih ljudi, ki potrebujejo takojšno zdravniško ali duševno oskrbo. Pogostejši in resnejši incidenti v množičnih nesrečah so povzročili, da se zdravstveni delavci pripravijo s potrebnimi veščinami in znanjem za obvladovanje takih incidentov. Namen diplomskega dela je predstaviti različne vrste simulacij množičnih nesreč za zdravstvene delavce ter preučiti njihov vpliv na psihofizično pripravljenost le-teh na morebitno soočenje z množično nesrečo. V diplomskem delu smo izvedli pregled znanstvene in strokovne literature v angleškem jeziku, in sicer v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Libary, Cureus in MedEdPORTAL. Članke smo omejili na izbrano temo, kateri niso starejši od 10 let, in članke, ki so objavljeni v celoti in so prosto dostopni. Pregled in izbiro člankov smo prikazali z diagramom po priporočilih PRISMA. Članke smo analizirali s pomočjo grafov in tabel. V zaključno delo smo vključili 7 člankov s skupnim vzorcem 835 zdravstvenih delavcev nujne medicinske pomoči. Ugotovili smo, da je predavanje in kasneje aktivno sodelovanje najboljša vrsta simulacije, s katero lahko pričakujemo najvišjo stopnjo pripravljenosti. Velik potencial so prikazale resne igre in navidezna resničnost. Ugotovili smo, da je pomembno kontinuirano izobraževanje zaposlenih za ohranjanje znanja in da simulacije ter izobraževanje skupaj trajno izboljšujeta natančnost triažiranja. Opozoriti je potrebno, da je v prihodnje treba zagotoviti stalno usposabljanje za pripravljenost na izredne razmere.
Ključne besede: zdravstveni delavci nujne medicinske pomoči, simulativno okolje, množične nesreče
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 376; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (688,32 KB)

5.
Zadovoljstvo bolnikov s celiakijo z brezglutensko ponudbo v restavracijah
Karin Furh, 2023, diplomsko delo

Opis: Celiakija je danes pogosta beseda in tudi poznana bolezen. Od samega začetka so bolniki s celiakijo v rednem stiku z zdravstvenimi delavci, ki jih podpirajo in redno spremljajo. So pa bolniki s celiakijo prikrajšani s prehranjevanjem v restavracijah, saj so gostinski delavci premalo izobraženi in posledično gostje nezadovoljni. Simptomi, ki se pojavljajo ob dietnih prekrških, so neprijetni in jih je potrebno lajšati, zato se bolniki raje odločijo, da bodo jedli doma.
Ključne besede: prehrana, gluten, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 492; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (638,72 KB)

6.
Upravljanje in obvladovanje gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo
Matic Levinger, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali problematiko upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni. Ukrepa omejitve gibanja, ki ju v Sloveniji predpisuje zakonodaja, sta izolacija in karantena. V teoretičnem delu naloge smo predstavili seznam nalezljivih bolezni, pomembnih za državo, poti širjenja okužb ter ukrepe za preprečevanje širjenja okužb. Predstavili smo tudi izzive, s katerimi so se odločevalci spopadali med pandemijo COVIDA–19. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika želeli izvedeti, ali so zdravstveni delavci med pandemijo COVIDA–19 upoštevali priporočila za preprečevanje širjenja okužb, in kje so se zaposleni v zdravstvu najpogosteje okužili. Prav tako smo želeli ugotoviti, kateri izmed ukrepov omejitev gibanja je bil anketirancem odrejen, ter, ali so organizacije, v katerih so zaposleni imele odgovorno osebo, ki je skrbela za podajanje relevantnih informacij v povezavi s COVIDOM–19, in omejitvami gibanja. Ugotovili smo, da je bila velika večina zdravstvenih delavcev med pandemijo v stiku z okuženo osebo. Kljub temu jih skoraj polovica navaja, da jim ni bila odrejena nobena izmed oblik omejitve gibanja. Dobra polovica anketiranih navaja, da so se z novim koronavirusom okužili na delovnem mestu. V prihodnje bi bilo potrebno raziskati, s katerimi ukrepi bi zmanjšali število izolacij in karanten, ki so bile odrejene zdravstvenim delavcem, ter, ali zaposleni poznajo razliko med izolacijo in karanteno, in ustrezno ravnanje v primeru odrejenega ukrepa. Na področju upravljanja in obvladovanja gibanja zdravstvenih delavcev med pandemijo nalezljive bolezni je tako še veliko prostora za sistemske rešitve, ki bi pripomogle k uspešnejšem in učinkovitejšem doseganju ciljev, ki jih želimo doseči z ukrepom omejitve gibanja.
Ključne besede: epidemija/pandemija, izolacija, karantena, omejitev gibanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 01.02.2023; Ogledov: 414; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Psihične obremenitve zdravstvenih delavcev v urgentni dejavnosti
Jaka Jelen, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Psihične obremenitve so neizogiben del zdravstvenega dela. Prizadenejo lahko vsakega zaposlenega v zdravstveni dejavnosti. Med bolj izpostavljenimi so zdravstveni delavci v urgentni dejavnosti, saj delo na tem področju uvrščamo med bolj stresno. Ob prepoznem prepoznavanju negativnih učinkov psihičnih obremenitev se lahko hitro pojavijo posledice, ki zahtevajo za odpravo več časa. Metode: Sistematično je bila pregledana znanstvena literatura in narejena analiza pridobljenih virov, pri čemer je bila uporabljena deskriptivna ali opisna metoda dela. Vključeni so bili članki, ki so se nanašali na obravnavano temo in populacijo, ter študije, ki temeljijo na presečnih in kvalitativnih oz. kvantitativnih študijah. Iskanje je potekalo v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL, Web of Science, SAGE journals, Scopus in ScienceDirect. Rezultati: Analizirali smo 13 raziskav, iz katerih je razvidno, da se zdravstveni delavci, natančneje medicinske sestre, v urgentni dejavnosti najpogosteje soočajo z depresijo, anksioznostjo, motnjami spanja in izgorelostjo. Razprava in zaključek: Na podlagi pregleda člankov lahko trdimo, da se zaposleni v urgentni dejavnosti spopadajo s precej podobnimi posledicami psihičnih obremenitev. Te lahko blažijo s pomočjo različnih učinkovitih tehnik, vendar bi bilo potrebno ozavestiti, da bi bilo najprej potrebno odpraviti vzrok za pojav psihičnih motenj.
Ključne besede: psihične obremenitve, posledice, zdravstveni delavci, urgentna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 658; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (690,93 KB)

8.
Dejavniki tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi
Hana Cifer, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci so v paliativni oskrbi izpostavljeni težjim stresnim situacijam, kot so trpljenje, umiranje in smrt bolnikov. Nudijo podporo bolnikom in tudi njihovim svojcem. Namen zaključnega dela je bil raziskati dejavnike tveganja za nastanek sindroma izgorelosti med zdravstvenimi delavci v paliativni oskrbi. Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, SAGE, ScienceDirect in Web of Science. Za oceno izbranih člankov smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institues. Sintezo podatkov bomo naredili na podlagi tematskega teoretičnega okvirja. Rezultati: V analizo smo vključili šest sistematičnih preglednih člankov. Ugotovljeno je bilo, da zdravstveni delavci opravljajo zahtevnejša dela, delajo nadure, prevzemajo težke etične odločitve, nudijo oskrbo težje bolnim bolnikom in skrbijo za njihovo avtonomijo. Čez čas te situacije vplivajo na posameznikovo počutje, ki lahko vodi do psihične, fizične, čustvene preobremenjenosti oz. sindroma izgorelosti. Razprava in sklep: Zdravstveni delavci v paliativni oskrbi morajo poznati faktorje tveganja, ki sprožijo nastanek sindroma izgorelosti. Pomembno je, da pravočasno prepoznajo morebitne simptome, ki kažejo na izgorelost, in še preden se ti simptomi močno razvijejo, uporabljajo oz. izvajajo morebitne ukrepe za preprečevanje sindroma izgorelosti.
Ključne besede: dejavniki tveganja, sindrom izgorelosti, zdravstveni delavci, paliativna oskrba.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 548; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

9.
Pojav samomorilnih misli v času pandemije covid-19 pri zdravstvenih delavcih : Diplomsko delo
Čliresa Saramati, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna bolezen je kužna bolezen, ki je od prvega pojava leta 2019 prinesla številne zdravstvene, socialne in gospodarske spremembe po vsem svetu. Velik vpliv je imela na duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije. Zdravstveni delavci so izpostavljeni velikemu tveganju za razvoj samomorilnih misli, zaradi neposrednega vključevanja v oskrbo bolnikov s covidom-19. Namen zaključnega dela je bil raziskati pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematični pregled, kritično in tematsko analizo ter sintezo strokovne literature na temo pojav samomorilnih misli v času pandemije covida-19 pri zdravstvenih delavcih. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Science Direct in CINAHL&Medline. Rezultati: V končno analizo smo vključili osem člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je pandemija covida-19 pustila veliko posledic na duševnem zdravju zdravstvenih delavcev. Poročali so o pojavu samomorilnih misli, samomorilnega vedenja, depresiji, motnjah spanja, izgorelosti in stresu na delovnem mestu med pandemijo. Razprava in zaključek: V času pandemije covida-19 je bil zaznan povišan pojav samomorilnih misli med zdravstvenimi delavci. Pojav samomorilnih misli lahko preprečimo, če v krizni situaciji poskrbimo za ustrezno vzdrževanje zdravstvenega kadra, predvsem na duševnem zdravju.
Ključne besede: samomorilne misli, zdravstveni delavci, covid-19
Objavljeno v DKUM: 14.07.2022; Ogledov: 849; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (609,17 KB)

10.
Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi : magistrsko delo
Kaltrina Shaqiri, 2022, magistrsko delo

Opis: Na podlagi predhodnih raziskav o nasilju na delovnih mestih je bilo ugotovljeno, da so poklici v zdravstvu najbolj izpostavljeni nasilju na delovnem mestu. Nasilno vedenje se lahko pojavi med zaposlenimi ali med pacientom in zaposlenim, zato je tema zanimiva za raziskovanje. Nasilno vedenje predstavlja negativno obliko vedenja, ki krši pravila varnega skupnega bivanja, človekove pravice in zlorablja moč posameznika nad drugim človekom. Cilj naloge je bil proučiti doživljanje nasilja med zaposlenimi v zdravstveni negi in s pregledom literature prikazati posledice tega nasilja. Rezultati ankete, ki je bila opravljena v letu 2019, kažejo, da se anketiranci, ki so zaposleni v vseh zdravstvenih ustanovah (primarno, sekundarno, terciarno) med seboj v povprečju statistično značilno ne razlikujejo v stopnji nasilnega vedenja. Najpogostejša so nerealna pričakovanja strank, najmanj pogosto pa verbalno nasilje. Nižje izobraženi zaposleni v zdravstveni negi zaznavajo večjo stopnjo nasilja kot višje izobraženi. Ugotavljamo, da je treba zdravstvene delavce zaščititi pred nasiljem, treba jim je omogočiti varnost in jih spodbujati k prijavljanju vsakega nasilja, ne samo fizičnega, ampak tudi psihičnega, ki zna biti včasih še bolj boleče kot fizično. Predlagamo, da se izvedejo podrobne raziskave prijavljanja nasilja zaposlenih tako v primarnih kot tudi sekundarnih in terciarnih zdravstvenih ustanovah, da se bo problematika ustrezno naslovila in zdravstvenim delavcem omogočila nemoteno opravljanje dela.
Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, zdravstvo, zdravstveni delavci, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1200; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (992,73 KB)

Iskanje izvedeno v 1.65 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici