1. Pogledi zdravstvenih delavcev na vnaprej načrtovani načrt oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbeNuša Hödl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Vnaprej načrtovani načrt oskrbe je temeljni element paliativne oskrbe, saj omogoča vključevanje pacientovih želja in vrednot v načrtovanje prihodnje zdravstvene oskrbe. Pogledi in izkušnje zdravstvenih delavcev pomembno vplivajo na izvajanje vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v praksi. Namen zaključnega dela je preučiti percepcijo zdravstvenih delavcev glede vnaprej načrtovanega načrta oskrbe v okviru na osebo osredotočene paliativne oskrbe.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, ScienceDirect, Sage in Web of Science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Uporabljeni sta bili tematska analiza in sinteza.
Rezultati: Od skupno 431 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih šest kvalitativnih raziskav. Analiza je pokazala, da se zdravstveni delavci pri izvajanju takšnega pristopa soočajo z različnimi izzivi, vključno s pomanjkanjem časa, usposobljenosti in organizacijske podpore. Ključni dejavniki uspešnega izvajanja takšnega pristopa so bili identificirani kot kontinuiran, na osebo osredotočen pristop, učinkovita in empatična komunikacija ter medpoklicno sodelovanje.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so za izboljšanje izvajanja potrebni sistematično usposabljanje, jasna razmejitev vlog v zdravstvenem timu in ustrezna institucionalna podpora. Pristop, ki upošteva pacientove vrednote, čustvene odzive in socialni kontekst, lahko bistveno prispeva h kakovosti oskrbe ter k večji avtonomiji pacientov v paliativni oskrbi.
Ključne besede: percepcija, zdravstveni delavci, vnaprej načrtovani načrt oskrbe, na osebo osredotočena oskrba, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 34
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
2. Vpliv pomanjkanja spanca na zdravje zdravstvenih delavcevMiha Donik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Pomanjkanje spanca v sodobni družbi predstavlja vedno večji problem. Zaradi pomanjkanja spanca imamo lahko številne kratkotrajne in tudi dolgotrajne posledice na zdravju. Še posebej so temu izpostavljeni zdravstveni delavci, predvsem zaradi izmenskih delavnikov, ki povzročajo motnje cirkadianega ritma. Namen tega zaključnega dela je bil raziskati, kako pomanjkanje spanca vpliva na zdravje zdravstvenih delavcev.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate in Cochrane Library. Uporabili smo članke, ki so bili v angleškem jeziku in niso bili starejši od 10 let. Pregled literature smo opravili s pomočjo diagrama PRISMA. Nato smo članke ocenili s pomočjo hierarhije dokazov in izvedli vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili 14 raziskav. Glavne ugotovitve teh raziskav so bile, da pomanjkanje spanja pri zdravstvenih delavcih pusti številne negativne posledice na fizičnem in duševnem zdravju.
Razprava in zaključek: Izkazalo se je, da pomanjkanje spanja pri zdravstvenih delavcih poveča možnost za srčno-žilna obolenja (SŽO), sladkorno bolezen (SB) tipa 2, hipertenzijo in ostala kronična obolenja, poveča se dovzetnost za nalezljive bolezni in večja je možnost za rakava obolenja. Velik vpliv ima tudi na duševno zdravje, saj poveča možnost za depresijo, anksioznost, motnje razpoloženja in izgorelost ter poveča možnost za nesreče.
Ključne besede: pomanjkanje spanca, zdravstveni delavci, zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (2,04 MB) |
3. Pomen komunikacije v stresnih situacijah med pandemijo COVID-19Urša Pance, 2025, magistrsko delo Opis: UVOD: Pandemija je predstavljala velik izziv tako za zdravstvene delavce kot za širšo javnost, saj so bile komunikacijske ovire zaradi zaščitnih ukrepov, socialne distance in hitrega širjenja dezinformacij zelo izrazite. Magistrsko delo raziskuje pomen komunikacije v stresnih situacijah pandemije COVID-19, s posebnim poudarkom na zdravstvenem sektorju. Namen dela je analizirati, kako učinkovita komunikacija vpliva na obvladovanje stresa v kriznih razmerah in kako lahko izboljšane komunikacijske strategije prispevajo k boljšemu soočanju s podobnimi izzivi v prihodnosti.
METODE: V teoretičnem delu magistrskega dela so podrobno opisani vloga komunikacije, ovire, ki so se pojavile med pandemijo, in vpliv stresa na komunikacijske procese. Prav tako je predstavljena vloga kriznega managementa in vodstvenih pristopov v zdravstvenih ustanovah, ki so v kriznih situacijah ključni za zagotavljanje stabilnega delovanja sistema. Empirični del magistrskega dela temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni z anketno metodo. Raziskava je vključevala pripravo strukturiranega vprašalnika, ki je razdeljen na več sklopov in zajemal ključna področja, kot so dojemanje komunikacije v kriznih situacijah, stopnja stresa in učinkovitost komunikacijskih strategij med pandemijo COVID-19. Vprašalnik je bil naključno razposlan med zdravstvene delavce po metodi snežne kepe. Na ta način je bil zajet reprezentativen vzorec
236 anketirancev, kar je omogočilo statistično obdelavo podatkov z opisno statistiko in preverjanjem hipotez.
REZULTATI: Izvedena raziskava je s pomočjo štirih hipotez celovito osvetlila pomen komunikacije v času stresne situacije pandemije COVID-19 v zdravstvenem okolju. Ugotovljeno je bilo, da ima komunikacija ključno vlogo pri obvladovanju stresa, saj deluje kot zaščitni dejavnik, ki zmanjšuje občutke nemoči in prispeva k učinkovitejšemu reševanju težav. Medtem so zaposleni kljub epidemiološkim omejitvam še vedno najpogosteje posegali po osebnem pogovoru, kar poudarja pomen neposredne človeške interakcije v kriznih razmerah. Potrjeno je bilo, da se stres med zaposlenimi najpogosteje izraža skozi fizične simptome, kot sta glavobol in utrujenost, kar še dodatno potrjuje potrebo po zgodnjem prepoznavanju stiske in zagotavljanju podpore. Zadnja hipoteza pa je pokazala, da se način in pomen komunikacije razlikujeta glede na delovno področje v zdravstvu – denimo, da zaposleni na intenzivnih, internističnih in pediatričnih oddelkih komunikaciji pripisujejo večjo vlogo zaradi narave svojega dela.
DISKUSIJA IN ZAKLJUČEK: Na podlagi rezultatov so bili v zaključku podani predlogi za izboljšanje komunikacijskih strategij v zdravstvenih sistemih v kriznih razmerah. Ključni poudarki vključujejo pomen jasnih in enotnih informacij, boljšo koordinacijo med vodstvom in zaposlenimi ter krepitev kompetenc zdravstvenih delavcev na področju kriznega komuniciranja.
Ključne besede: Komunikacija, stres, pandemija COVID-19, krizno upravljanje, zdravstveni delavci.
Objavljeno v DKUM: 01.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,87 MB) |
4. Analiza uporabe in poznavanja vitkih pristopov med zdravstvenimi delavciKristina Leskovar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo in poznavanje vitkih pristopov med zdravstvenimi delavci v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri zdravstveni delavci poznajo metode vitkih pristopov, kot so 5S, KAIZEN, KANBAN, SMED in 7 IZGUB, ter kako pogosto in na kakšen način jih uporabljajo v praksi.
Z empirično raziskavo, izvedeno s pomočjo anketnega vprašalnika med 160 zdravstvenimi delavci, so bile analizirane razlike v poznavanju glede na vrsto zdravstvene ustanove, stopnjo izobrazbe in delovno mesto. Rezultati so pokazali nizko raven splošnega poznavanja vitkih pristopov – več kot dve tretjini anketiranih zanje še ni slišalo. Kljub temu je večina anketirancev izrazila pripravljenost za dodatno izobraževanje in prepoznala potencial teh metod za izboljšanje delovnih procesov.
Statistične analize so potrdile, da obstajajo razlike v poznavanju metod glede na vrsto ustanove: največje poznavanje je bilo zaznano v bolnišnicah, najmanjše pa v domovih za starejše. Ugotovljena je bila tudi povezava med zaznavo koristi vitkih pristopov in pripravljenostjo za izobraževanje, medtem ko povezava s stopnjo izobrazbe ni bila statistično značilna. Najpogosteje uporabljena metoda je bila 5S, medtem ko so druge metode uporabljali redkeje.
Najpogostejše ovire za uvedbo vitkih pristopov so bile pomanjkanje časa, izobraževanja in podpore vodstva. Kljub temu rezultati nakazujejo, da obstaja visoka raven interesa za njihovo uporabo, kar predstavlja pomembno priložnost za nadaljnje usposabljanje in organizacijske spremembe.
Delo poudarja potrebo po večji ozaveščenosti, strateški podpori in sistematični uvedbi vitkih pristopov, saj ti lahko prispevajo k boljši organizaciji dela, večji učinkovitosti in višji kakovosti zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: Vitki pristopi, zdravstveni delavci, organizacija dela, optimizacija procesov, zdravstveni sistem
Objavljeno v DKUM: 30.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,29 MB) |
5. Higiena spanja zdravstvenih delavcev zaposlenih v večizmenskem deluGlorija Drobec, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Posledice nespečnosti se odražajo na posameznikovem življenju v službi in doma.
Najpogostejše posledice večizmenskega dela v zdravstvu so motnje spanja. Posledice
slabe spalne higiene vplivajo na duševno in fizično zdravje posameznika. Namen
zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je higiena spanja zdravstvenih delavcev
zaposlenih v večizmenskem delu.
Metode: Za izdelavo zaključnega dela je bil izveden sistematičen pregled literature v
mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline in Google Schoolar. Uporabljena je
bila opisna metoda dela. Glede na izbrani iskalni niz in vključitvene kriterije je bilo v
analizo vključenih trinajst znanstvenih virov. Za analizo je bila uporabljena analiza
vsebine.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je motnja spanja najpogostejša težava izmenskih
delavcev. K temu se pridružujejo kronične bolezni in duševne motnje. Z vsebinsko
analizo sta bili oblikovani dve glavni temi: posledice slabe higiene spanja in skrb za
higieno spanja. Nereden ritem spanja vodi do slabe higiene spanja in povzroča
dolgotrajne posledice pri izmenskih delavcih. Prilagoditve ljudi na izmensko delo se
razlikujejo glede na spol, starost in tudi na kronotip, ki ga ima posameznik.
Razprava in zaključek: Za vsakega izmenskega delavca v zdravstvu je pomembno, da
ohranja kvaliteto dela, kar je zaradi zaporednih nočnih izmen težko. Higiena spanja je
tako po ugotovitvah slaba.
Ključne besede: kakovost spanja, higiena spanja, spalno okolje, zdravstveni delavci, izmensko delo
Objavljeno v DKUM: 05.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (815,55 KB) |
6. Preprečevanje nasilja v zdravstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNikolina Hržina, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Preprečevanje nasilja v zdravstvu obravnava problematiko nasilja nad zdravstvenimi delavci, njegove vzroke, posledice in preventivne ukrepe. Nasilje v zdravstvu je globalno priznana težava, ki negativno vpliva na varnost in psihofizično stanje zdravstvenih delavcev. Diplomska naloga se osredotoča na nasilje na delovnem mestu, pri čemer posebej izpostavlja zdravstvene ustanove kot visoko tvegano okolje. Raziskava temelji na anketiranju zaposlenih v Urgentnem centru Celje, pri čemer so rezultati pokazali visoko stopnjo izpostavljenosti nasilju, predvsem verbalnemu in fizičnemu nasilju pacientov ali njihovih bližnjih. Prav tako so bili identificirani ključni vzroki nasilja, med katerimi so slaba komunikacija, pomanjkanje osebja, visoka stopnja stresa ter nezadostni varnostni ukrepi. V delu so podani tudi predlogi za izboljšanje varnosti zdravstvenih delavcev, kot so boljša zaščita zaposlenih, uvedba učinkovitejših varnostnih ukrepov, boljša izobraženost zaposlenih za obvladovanje konfliktnih situacij ter boljše sodelovanje z varnostnimi službami. Raziskava poudarja potrebo po ničelni toleranci do nasilja ter celostnem pristopu k reševanju te problematike.
Ključne besede: preprečevanje nasilja, zdravstveni delavci, pacienti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,61 MB) |
7. Surveying healthcare workers to improve the design, wearer experience and sustainability of PPE isolation gownsSonja Šterman, Katherine Townsend, Eloise Salter, Karen Harrigan, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: This protective clothing design project responds to the urgent need for research into the redesign of personal protective equipment (PPE) isolation gowns, to be more fit for purpose and reusable to enhance the experiences of healthcare workers treating patients with COVID-19 and variants. Funded by the Arts and Humanities Research Council (AHRC) the research addresses the engineering question: “What new materials, design and manufacturing approaches should we start to consider in preparation for pandemics e.g. reusable PPE to replace single use?” The article focuses on the online questionnaire/ survey, its main findings and the ‘participatory clothing design’ methodology which prioritises the lived experiences and expressed needs of healthcare workers wearing disposable and reusable PPE in acute care scenarios. Research methods include literature and gown reviews, selected interviews and survey directed at nurses, to acquire first-hand qualitative data about the impact of current gown design and procurement policies on wearers. Selected results and commentary from the ongoing survey are presented and thematically analysed to inform the development of reusable gowns. Semi-structured interviews with clinical leads and caregivers, as well as responses from users, will be important to integrate expertise in fashion, textile and uniform design, clinical practice, and manufacturing. Further design will be based on a complex design brief that balances the needs of wearers and critical care providers while considering regulations, protection, comfort, sustainability, and cost. This research focuses on enhancing an overlooked area of critical care clothing and the people who wear it while reducing its detrimental impact on the planet.
Ključne besede: zdravstveni delavci, ankete, izolacijske obleke, oblačila za večkratno uporabo, izkušnje uporabnika, kvalitativno raziskovanje, healthcare workers, surveys, isolation gowns, reusable PPE, wearer experience, qualitative research
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 69
Celotno besedilo (900,83 KB) |
9. Etične dileme zdravstvenih delavcev pri pacientih s kronično nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbiKatja Najžar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Etične dileme so pomemben del sodobne zdravstvene nege. Zaradi njihove kompleksnosti je njihovo prepoznavanje težje. Na dolgi rok se pri zaposlenih v zdravstveni negi kot posledica etičnih dilem lahko pojavijo utrujenost zaradi sočutja, izgorelost in nezadovoljstvo z delom. Namen zaključnega dela je raziskati etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri oskrbi pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi.
Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo.
Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih šest raziskav. Najpogostejše dileme vključujejo vprašanja dostojanstva, avtonomije pacientov, komunikacije o diagnozah in prognozah ter odmerjanja zdravil v paliativni sedaciji. Ugotovljeno je bilo, da etične dileme pogosto vodijo v moralno stisko in stres zdravstvenih delavcev, še posebej v okoljih z omejenimi viri in podporo.
Razprava in zaključek: Etične dileme so v paliativni oskrbi pogoste in močno vplivajo na zdravstvene delavce. Ključnega pomena je pravočasno vključevanje pacientov v paliativno oskrbo, jasna komunikacija in spoštovanje avtonomije pacientov. Izobraževanje in podpora zdravstvenim delavcem lahko pripomoreta k boljši obravnavi etičnih dilem. Priporočljivo je nadaljnje raziskovanje in razvoj strategij za prepoznavanje in reševanje etičnih dilem za zmanjšanje obremenitev zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: etične dileme, zdravstveni delavci, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 151
Celotno besedilo (641,31 KB) |
10. Vpliv ustrahovanja med zdravstvenimi delavci na kakovost zdravstvene negeIva Gnilšek, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov.
Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta.
Ključne besede: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,97 MB) |
