1. Preprečevanje nasilja v zdravstvu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNikolina Hržina, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Preprečevanje nasilja v zdravstvu obravnava problematiko nasilja nad zdravstvenimi delavci, njegove vzroke, posledice in preventivne ukrepe. Nasilje v zdravstvu je globalno priznana težava, ki negativno vpliva na varnost in psihofizično stanje zdravstvenih delavcev. Diplomska naloga se osredotoča na nasilje na delovnem mestu, pri čemer posebej izpostavlja zdravstvene ustanove kot visoko tvegano okolje. Raziskava temelji na anketiranju zaposlenih v Urgentnem centru Celje, pri čemer so rezultati pokazali visoko stopnjo izpostavljenosti nasilju, predvsem verbalnemu in fizičnemu nasilju pacientov ali njihovih bližnjih. Prav tako so bili identificirani ključni vzroki nasilja, med katerimi so slaba komunikacija, pomanjkanje osebja, visoka stopnja stresa ter nezadostni varnostni ukrepi. V delu so podani tudi predlogi za izboljšanje varnosti zdravstvenih delavcev, kot so boljša zaščita zaposlenih, uvedba učinkovitejših varnostnih ukrepov, boljša izobraženost zaposlenih za obvladovanje konfliktnih situacij ter boljše sodelovanje z varnostnimi službami. Raziskava poudarja potrebo po ničelni toleranci do nasilja ter celostnem pristopu k reševanju te problematike.
Ključne besede: preprečevanje nasilja, zdravstveni delavci, pacienti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. Surveying healthcare workers to improve the design, wearer experience and sustainability of PPE isolation gownsSonja Šterman, Katherine Townsend, Eloise Salter, Karen Harrigan, 2022, izvirni znanstveni članek Opis: This protective clothing design project responds to the urgent need for research into the redesign of personal protective equipment (PPE) isolation gowns, to be more fit for purpose and reusable to enhance the experiences of healthcare workers treating patients with COVID-19 and variants. Funded by the Arts and Humanities Research Council (AHRC) the research addresses the engineering question: “What new materials, design and manufacturing approaches should we start to consider in preparation for pandemics e.g. reusable PPE to replace single use?” The article focuses on the online questionnaire/ survey, its main findings and the ‘participatory clothing design’ methodology which prioritises the lived experiences and expressed needs of healthcare workers wearing disposable and reusable PPE in acute care scenarios. Research methods include literature and gown reviews, selected interviews and survey directed at nurses, to acquire first-hand qualitative data about the impact of current gown design and procurement policies on wearers. Selected results and commentary from the ongoing survey are presented and thematically analysed to inform the development of reusable gowns. Semi-structured interviews with clinical leads and caregivers, as well as responses from users, will be important to integrate expertise in fashion, textile and uniform design, clinical practice, and manufacturing. Further design will be based on a complex design brief that balances the needs of wearers and critical care providers while considering regulations, protection, comfort, sustainability, and cost. This research focuses on enhancing an overlooked area of critical care clothing and the people who wear it while reducing its detrimental impact on the planet.
Ključne besede: zdravstveni delavci, ankete, izolacijske obleke, oblačila za večkratno uporabo, izkušnje uporabnika, kvalitativno raziskovanje, healthcare workers, surveys, isolation gowns, reusable PPE, wearer experience, qualitative research
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Primerjava in analiza seznanjenosti laične in strokovne javnosti s probiotikiDomen Lorenčič, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Kljub številnim koristnim učinkom probiotikov je poznavanje probiotikov in njihova uporabnost še vedno šibka med laično in strokovno populacijo. Njihova uporaba se v svetu povečuje, zato je pomembno, da so zdravstveni delavci seznanjeni o uporabi in učinkih probiotikov, saj bodo le na ta način laični javnosti lahko podali koristne informacije. Namen našega zaključnega dela je bilo predstaviti probiotike in seznanjenost s probiotiki med laično in strokovno javnostjo.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo pregled literature na našo raziskovalno temo. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah SAGE Journals, ScienceDirect in Wiley Online Library ter Google Učenjak. Identificirane raziskave smo predstavili v evalvacijski tabeli. Raziskave smo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 20 raziskav s skupnim vzorcem 13.071 (n = 7551 laične javnosti; n = 5520 strokovne javnosti). Ugotovili smo, da je znanje o probiotikih med laično javnostjo v povprečju slaba. Večino informacij pridobijo od bližjih prijateljev (5/20; 25 %) ali socialnih omrežij (7/20; 35 %).
Razprava in zaključek: Pomembno je, da imajo zdravstveni delavci znanje o probiotikih, katero lahko nato prenašajo na laično javnost. Znanje o znanstvenih dokazanih koristi probiotikov pa je še vedno slaba, še posebej pri medicinskih sestrah. To bi lahko izboljšali z izvajanjem ciljev učnih programov in dodatnimi izobraževanji na vseh nivojih zdravstvene oskrbe.
Ključne besede: znanje, prehranski dodatek, pacienti, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 19.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 47
Celotno besedilo (900,83 KB) |
4. Etične dileme zdravstvenih delavcev pri pacientih s kronično nenalezljivimi boleznimi v paliativni oskrbiKatja Najžar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Etične dileme so pomemben del sodobne zdravstvene nege. Zaradi njihove kompleksnosti je njihovo prepoznavanje težje. Na dolgi rok se pri zaposlenih v zdravstveni negi kot posledica etičnih dilem lahko pojavijo utrujenost zaradi sočutja, izgorelost in nezadovoljstvo z delom. Namen zaključnega dela je raziskati etične dileme, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri oskrbi pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi.
Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Uporabljena je bila iskalna strategija z določenimi ključnimi besedami in kriteriji za vključitev in izključitev člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL, SAGE in Web of Science; sledili smo smernicam PRISMA ter uporabili narativno sintezo.
Rezultati: V analizo in sintezo je bilo vključenih šest raziskav. Najpogostejše dileme vključujejo vprašanja dostojanstva, avtonomije pacientov, komunikacije o diagnozah in prognozah ter odmerjanja zdravil v paliativni sedaciji. Ugotovljeno je bilo, da etične dileme pogosto vodijo v moralno stisko in stres zdravstvenih delavcev, še posebej v okoljih z omejenimi viri in podporo.
Razprava in zaključek: Etične dileme so v paliativni oskrbi pogoste in močno vplivajo na zdravstvene delavce. Ključnega pomena je pravočasno vključevanje pacientov v paliativno oskrbo, jasna komunikacija in spoštovanje avtonomije pacientov. Izobraževanje in podpora zdravstvenim delavcem lahko pripomoreta k boljši obravnavi etičnih dilem. Priporočljivo je nadaljnje raziskovanje in razvoj strategij za prepoznavanje in reševanje etičnih dilem za zmanjšanje obremenitev zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: etične dileme, zdravstveni delavci, paliativna oskrba
Objavljeno v DKUM: 18.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (641,31 KB) |
5. Vpliv ustrahovanja med zdravstvenimi delavci na kakovost zdravstvene negeIva Gnilšek, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Ustrahovanje se v poklicu, posvečenem skrbi in sočutju, ne bi smelo pojavljati, vendar je večina medicinskih sester vsaj enkrat v svoji poklicni dobi doživela prav to. V nekaterih delovnih okoljih je ustrahovanje med medicinskimi sestrami in zdravstveniki še vedno norma in se ne ocenjuje kot nekaj, čemur se je treba upreti. Namen diplomskega dela je spoznati, kako ustrahovanje med zdravstvenimi delavci vpliva na kakovost zdravstvene nege pacienta.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature. Iskanje je bilo opravljeno v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed, Sage, Science Direct in Wiley. Podatke smo zbrali in s pomočjo vsebinske analize sintetizirali.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest člankov, ki so ustrezali glede na izbrane vključitvene kriterije, in podali odgovor na naše raziskovalno vprašanje. Ugotovljeno je bilo, da posledice ustrahovanja med zdravstvenimi delavci preprečujejo sodelovanje, razpravo, timsko delo in izmenjavo informacij ter negativno vplivajo na zdravstveno nego pacientov in dinamiko, kot so zdravstvene napake, varnostna tveganja in pojav neželenih dogodkov.
Razprava in zaključek: Ustrahovanje negativno vpliva na uspešnost opravljenega dela in zadovoljstvo ter fluktuacijo medicinskih sester na delovnem mestu. Pomembno je uvesti sistemske spremembe v zdravstveni organizaciji in zagotoviti ničelno toleranco do ustrahovanja za izboljšanje kakovosti zdravstvene nege pacienta.
Ključne besede: ustrahovanje, zdravstveni delavci, kakovost zdravstvene nege pacienta
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,97 MB) |
6. Vpliv podnebnih sprememb na zdravje in zdravstveno varstvo: percepcija zdravstvenih delavcev v SlovenijiNika Poderžan, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Podnebne spremembe predstavljajo velik globalni izziv in zavedanje zdravstvenih delavcev o njihovih vplivih je ključnega pomena za zaščito zdravja. V zaključnem delu smo raziskovali percepcije zdravstvenih delavcev v Sloveniji o podnebnih spremembah, o njihovem vplivu na zdravje in o naslavljanju teh vplivov.
Metode: Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo z metodo anketiranja, ki je potekala v petih splošnih bolnišnicah v Sloveniji. V raziskavo so bili vključeni zdravstveni delavci z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi.
Rezultati: Zdravstveni delavci se zavedajo podnebnih sprememb in zaznavajo vplive le-teh na zdravje v njihovem okolju. Velik delež ni opredeljen o vlogi zdravstvene ustanove in se, kljub prepoznani potencialni vlogi zdravstvenih delavcev, ne strinja, da lahko prispeva k naslavljanju teh vplivov. Obstaja nekaj pomembnih razlik v percepciji zdravstvenih delavcev z različnimi poklicnimi in demografskimi značilnostmi, največ glede na stopnjo izobrazbe in glede na vodstvene odgovornosti.
Razprava in zaključek: Zdravstveni delavci se zavedajo in so zaskrbljeni glede negativnih vplivov podnebnih sprememb, kar bi lahko odprlo prostor za pogovore v njihovi zdravstveni ustanovi in s pacienti. Potrebno je povečati vključenost zdravstvenih delavcev z dodatnim informiranjem ter usposabljanjem, da bodo pripravljeni pomagati pri soočanju z izzivi za zdravje, ki jih prinašajo podnebne spremembe.
Ključne besede: podnebne spremembe, percepcija, zdravje, zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 29.07.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,79 MB) |
7. Percepcija obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicineLea Roj, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Sestavni del primarne zdravstvene oskrbe v ambulantah družinske medicine je obravnava nujnih stanj. Namen raziskave je bil raziskati percepcijo obravnave nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Metode: Presečno-opazovalna raziskava je bila izvedena v zdravstveni instituciji na primarni ravni v enem izmed zdravstvenih domov v mesecu septembru na priložnostnem vzorcu 36 zdravstvenih delavcev. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivnih statističnih metod ter jih prikazali z grafi in tabelami s pomočjo programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel, IBM SPSS 23.0.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da se je 92 % (n = 33) anketiranih v zadnjem letu srečalo z urgentnim primerom v ambulanti družinske medicine. Ugotovili smo, da se jih je največ srečalo z dispnejo 67 % (n = 24), nato z akutnimi bolečinami abdomna 58 % (n = 21). Sledijo hipertenzivna stanja 45 % (n = 16), srčne aritmije 42 % (n = 15), akutni koronarni sindrom 30 % (n = 11), nujna psihiatrična pomoč 25 % (n = 9), hude poškodbe 19 % (n = 8).
Razprava in zaključek: Z razumevanjem percepcije obravnave nujnih primerov lahko izboljšamo organizacijo in usposobljenost zdravstvenih delavcev ter s tem tudi kakovost oskrbe nujnih pacientov v ambulantah družinske medicine.
Ključne besede: ambulanta družinske medicine, pacient, nujna stanja, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 64
Celotno besedilo (994,06 KB) |
8. Pravni vidiki in stališča do ceplenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravniKarin Kramberger, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Med pandemijo covid-19 je bilo cepljenje zdravstvenih delavcev ključnega pomena zaradi njihove visoke izpostavljenosti tveganju in vloge zgleda ostalim. Raziskava na zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni je pokazala visoko naklonjenost cepljenju, neodvisno od stopnje izobrazbe, medtem ko so leta delovne dobe imela pomemben vpliv.
Metode: Empirični podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika zaprtega tipa, med 81 zaposlenimi in analizirani z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS Statistics 29.
Rezultati: Rezultati razkrivajo, da večina meni, da so družbeni pozivi k cepljenju na robu pravne spornosti, kar nakazuje na kompleksen vpliv pravnih vidikov in stališč do cepljenja. Ta ugotovitev odpira nadaljnje raziskave o vlogi poznavanja pravnih vidikov pri oblikovanju stališč do cepljenja proti covid-19. Hipoteza, da se mlajši v večji meri odločajo za cepljenje, ponuja pomemben vpogled v strategije za povečanje stopnje cepljenja v prihodnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo poskušali najti povezavo med pravnimi vidiki in stališči do cepljenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni. Večina udeležencev je bila cepljena, več kot polovica udeležencev pa je menila, da so bili nagovori družbe k cepljenju proti covidu-19 pravno sporni.
Ključne besede: pravni vidik, stališča, COVID-19, cepljenje, zdravstveni delavci na primarni ravni
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 135; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,18 MB) |
9. Okoljska ozaveščenost zaposlenih v anesteziologijiJasmina Vogrin Zagoršek, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstvo s svojim delom vpliva na okolje, saj samo operacijske dvorane proizvedejo 30–70 % vse odpadne embalaže. Zaposleni lahko embalažo tudi neprimerno ločujejo, zato bi se morali osredotočiti na pobude za okoljsko trajnost. Namen raziskave je bil ugotoviti percepcijo zdravstvenega kadra o okoljski trajnosti v anesteziologiji.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom, ki smo ga povzeli po Tordjman, et al. (2022). K raziskavi smo povabili vse zaposlene v anesteziologiji, v vzorec je bilo vključenih 51 zdravstvenih delavcev iz področja anesteziologije v eni klinični instituciji. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programskega paketa Microsoft Office Excel ter opisne statistike.
Rezultati: Pri raziskavi je sodelovalo 21 diplomiranih medicinskih sester, 6 magistric zdravstvene nege, 6 specializantov anesteziologije in 18 specialistov anesteziologije. Raziskava je pokazala, da zaposleni v domačem in službenem okolju ločujejo odpadke ter se zavedajo svojega vpliva na okolje s pravilnim ravnanjem z odpadki.
Razprava in zaključek: Zaposleni v anesteziologiji imajo veliko vlogo pri okoljski trajnosti, saj s svojim ravnanjem manj onesnažujejo okolje, s premišljeno porabo zdravil in materiala pa lahko zmanjšajo stroške zdravstvenim ustanovam in hkrati skrbijo za okolje. Priporočeno je, da se izobražujejo in dopolnjujejo svoje znanje z izobraževanji na regijski, državni in svetovni ravni, saj bodo le tako okolje dobro čuvali za naše zanamce.
Ključne besede: zdravstveni delavci, okoljska, trajnost, anesteziologija
Objavljeno v DKUM: 03.07.2024; Ogledov: 149; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,10 MB) |
10. Obremenitev zdravstvenega osebja v prvem in drugem valu epidemije v enoti hitrih pregledovAleksandra Lesjak, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Pandemija covida-19, razglašena marca 2020, je močno obremenila zdravstvene sisteme in urgentne oddelke po svetu, povzročila hitro globalno širitev virusa in zahtevala izredne ukrepe. Zdravstveni delavci so se soočili s povečanimi delovnimi obremenitvami, fizično in čustveno izčrpanostjo ter izgorelostjo, kar je zahtevalo nujno prilagajanje in obvladovanje zdravstvene krize.
Metode: V raziskavi smo združili kvantitativne in kvalitativne metode za analizo obremenitve zdravstvenega osebja med pandemijo. Raziskava je potekala v študijskem letu 2021/22. Kvantitativni del je obsegal analizo ambulantnih kartonov, kvalitativni pa delno strukturirane intervjuje z zdravstvenim osebjem za razumevanje delovnih razmer med epidemijo.
Rezultati: V kvantitativnem delu smo analizirali ambulantne kartone: pred epidemijo 2,172 pacientov/uro, prvi val 1,301, drugi val 1,881. V kvalitativnem delu, ki je vseboval intervjuje z 20 zdravstvenimi delavci, so bili izpostavljeni izzivi v triažiranju in opisane obremenitve ter prilagoditve zdravstvenega osebja v obdobju epidemije.
Razprava in zaključek: Med pandemijo covida-19 se je v Enoti za hitre preglede (EHP) opazilo zmanjšanje obiskov nenujnih primerov, kar odraža spremenjeno vedenje pacientov. Prav tako je bila času pandemije obremenitev zdravstvenega osebja kljub zmanjšanemu številu obravnavanih pacientov večja, saj so ti zahtevali intenzivnejše prilagajanje na nove zdravstvene protokole in spreminjajoče se delovne pogoje.
Ključne besede: epidemija, covid-19, urgenca, zdravstveni delavci
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 259; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,07 MB) |
