1. Aditivi v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih : magistrsko deloAnja Košič, 2024, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati predstavljajo zelo priročno možnost za nakup hrane za ljudi v tem hitrem tempu življenja. V njih največkrat najdemo predpakirana živila in pijače, ki imajo dolgi rok trajanja. Ta učinke se doseže z uporabo različni aditivov. Aditivi so dodane snovi živilom, ki jih običajno ne najdemo v tipični sestavi živila. Aditivi so razvrščeni v funkcijske razrede, kot so emulgatorji, stabilizatorji, barvila, konzervansi, sredstva za uravnavanje kislosti, antioksidanti in kisline. V magistrskem delu smo preverjali vsebnost aditivov v izdelkih iz prodajnih avtomatov v zdravstvenih in socialno varstvenih zavodih v Sloveniji in ugotovili, da so največkrat uporabljeni aditivi v sendvičih, žvečilnih gumijih, energijskih žitnih ploščicah in določenih sladoledih. Največkrat so bili uporabljeni emulgatorji/stabilizatorji/gostila (27,6%). Raziskava je pokazala, da je 44,19% vseh izdelkov vsebovalo več kot 4 različne aditive. Prav tako so rezultati pokazali, da proizvajalci največkrat uporabljajo označevanja aditivov v živilih z specifični imeni (75,14%) in ne z oznako E-števila. Med vsemi popisanimi aditivi nismo zasledili aditiva, ki bi bil zdravju škodljiv. Menimo, da je večji problem v medsebojnem učinkovanju aditivov v določenih izdelkih, saj smo v nekaterih izdelkih popisali po več kot 10 različnih aditivov.
Ključne besede: prodajni avtomati, aditivi, prigrizki, pijače, zdravstvene ustanove
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 254; Prenosov: 46
 Celotno besedilo (1,53 MB) |
2. Obremenjenost površin in pripomočkov v zdravstvenih ustanovah z virusom sars-cov-2Benjamin Habinc, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Bolezen COVID-19, ki jo povzroča okužba z virusom SARS-CoV-2 predstavlja nevarnost za posameznike vseh starostnih skupin in je javnozdravstven problem 21. stoletja. Virus SARS-CoV-2 se lahko prenaša neposredno preko okuženih respiratornih kapljic ali posredno preko okuženih medijev, kot so okužene površine in predmeti. Namen sistematičnega pregleda literature je predstaviti katere površine in pripomočki so najbolj kontaminirani z virusom SARS-CoV-2.
Metode: Sistematični pregled literature je bil izveden po smernicah PRISMA v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, MEDLINE in SAGE. V pregled so bili vključeni članki v angleškem in slovenskem jeziku, objavljeni do marca 2022. Vsebinska analiza je bila narejena za pridobitev in prikaz glavnih ugotovitev sistematičnega pregleda literature.
Rezultati: Skupno je bilo identificiranih 1840 virov, v končno analizo je bilo vključenih 20 zadetkov, ki temeljijo na kvantitativni metodologiji. Pri pregledu rezultatov smo ugotovili, da le v treh identificiranih raziskavah niso zaznali prisotnosti virusa SARS-CoV-2 na površinah in pripomočkih v zdravstvenih ustanovah. Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na kljukah vrat, pipah, delovnih telefonih in tipkovnicah, bolnišničnih posteljah in klicnih napravah.
Diskusija in zaključek: Virus SARS-CoV-2 je najpogosteje prisoten na površinah in pripomočkih, ki so v neposredni bližini pacientov in ki se jih dotika veliko število posameznikov v bolnišnicah, ter tako predstavljajo možnost za nadaljnje širjenje okužbe. Poudarek na higieni rok in doslednem razkuževanju površin je izrednega pomena pri zaustavitvi nadaljnjega prenosa virusa SARS-CoV-2. Prav tako morajo zdravstveni delavci pridobiti znanje na katere površine v zdravstvenih ustanovah morajo biti pozorni v okviru zmanjševanja možnosti prenosa okužbe.
Ključne besede: SARS-CoV-2, zdravstvene ustanove, površine, predmeti, pripomočki, kontaminacija
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 858; Prenosov: 233
Celotno besedilo (759,66 KB) |
3. Osebna varnost in prostorske rešitve v zdravstvenih ustanovah : magistrsko deloAsja Babič, 2020, magistrsko delo Opis: Skladno z aktualnimi družbenimi trendi, ki vodijo v vse večjo obremenjenost zdravstvenega sistema, se zdravstvene ustanove soočajo s številnimi organizacijskimi izzivi. Ti so povezani tudi z zagotavljanjem varnosti in preprečevanjem varnostnih tveganj, saj so zaposleni, pacienti in tudi obiskovalci izpostavljeni raznoterim grožnjam. Pregled sistemske ureditve v Sloveniji kaže, da so v zdravstvenih ustanovah uveljavljeni različni pristopi k zagotavljanju varnosti, saj na nacionalni ravni nimamo poenotenega sistema uporabe standardov in celovitih rešitev, ki bi naslavljale varnost v zdravstvenem sistemu. Namen magistrskega dela je bil pregledati uveljavljene standarde in dobre prakse ter raziskati pomanjkljivosti na področju varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah. Pri tem je bil poudarek na analizi prostorske zasnove in uporabe varnostnih ukrepov za zagotavljanje osebne varnosti. Skladno s tem je bila izvedena večdelna raziskava o varnosti v zdravstvenih ustanovah, ki je vključevala anketo med obiskovalci in pacienti o zaznavi varnostnih tveganj v bolnišnici, intervju s strokovnjakinjo na področju varnosti v zdravstvenih ustanovah ter analizo bolnišničnih prostorov z metodo opazovanja. Rezultati so pokazali, da se na področju zagotavljanja varnosti v slovenskih zdravstvenih ustanovah pojavljajo nekatere pomanjkljivosti, kar je tudi posledica nepoenotene uporabe standardov na nacionalni ravni. Ugotovitve nakazujejo, da je za osebno varnost relativno dobro poskrbljeno, medtem ko je pomanjkljivosti zaznati v varnostni kulturi, pri preprečevanju tveganj, povezanih s prenosom okužb, in v prostorski zasnovi ustanov. Kljub izboljšavam, ki se odvijajo zadnja leta, pristopi k zagotavljanju varnosti zaostajajo za praksami razvitejših držav. Ugotovitve omogočajo razumevanje trenutnih pristopov k urejanju varnosti v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji in nakazujejo na potrebe po izboljšavah, primarno pa so uporabne za upravljavce zdravstvenih storitev, arhitekte in načrtovalce prostorov pri načrtovanju praktičnih izboljšav ter razvoju varnostnih standardov.
Ključne besede: zdravstvene ustanove, prostori, varnostni standardi, prostorska zasnova, osebna varnost, akreditacija, kakovost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 15.10.2020; Ogledov: 1126; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Uvajanje avtomatov z zdravo prehrano v zdravstvene in socialno varstvene ustanove ter na fakultete v SlovenijiNastja Habjanič, 2020, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati predstavljajo del prehranske ponudbe, ki ima velik vpliv na zdravje posameznika. Eden izmed ključnih ciljev glede ustrezne prehrane in telesne dejavnosti je zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih ter na fakultetah. Namen raziskave je bil ugotoviti nakupne navade na prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ter na fakultetah. Izvedli smo anketo, v katero je bilo vključenih 1000 anketirancev splošne populacije v Sloveniji. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj. Ugotovili smo, da, zaradi hitrega tempa življenja in dolge odsotnosti od doma zaradi služb, šole itd., se anketiranci v veliki meri poslužujejo nezdravih izbir v prehranjevalnih avtomatih, vendar bi si v le-teh, sodeč po odgovorih, želeli bolj zdrave ponudbe. Rezultati prikazujejo, da bi se 73 % anketirancev posluževalo zdrave izbire hrane v prodajnih avtomatih, če bi ta bila na voljo ter da se največ nakupov opravi v javnih ustanovah in na fakultetah. Z rezultati smo dokazali, da obstaja povezava med nakupom hrane iz prodajnega avtomata in razpoložljivim časom anketiranca. Rezultati bodo uporabljeni v okviru projekta MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru Programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, zdravstvene ustanove, socialno varstvene ustanove, fakultete
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1328; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,53 MB) |
5. Ureditev nujne medicinske pomoči v sodobnem vojskovanju in njena trenutna organizacija v slovenski vojskiŽan Uremovič, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil opisati ureditev nujne medicinske pomoči v Slovenski vojski, njeno kakovost in organiziranost nujne medicinske pomoči v modernem vojskovanju. Za odgovor na raziskovalni vprašanji smo uporabili deskriptivno metodo. Ugotovili smo, kako je nujna medicinska pomoč organizirana, njeno delovanje znotraj Slovenske vojske ter v Nemških oboroženih silah. Izpostavili smo ključne elemente standardov zdravstvene oskrbe Severnoatlantskega zavezništva. Če vojske dosegajo te standarde, lahko izvajajo kvalitetne zdravstvene storitve in s tem povečajo možnost preživetja poškodovanih ali obolelih. Treba je omeniti, da se nujna medicinska pomoč v vojni močno razlikuje od nujne medicinske pomoči v miru. Opisali smo tudi vrste medicinskih evakuacij, njihovo vlogo in pomen na bojišču. Izpostavili in opisali smo prevozna sredstva, ki se uporabljajo v te namene. Prav tako so izrednega pomena izvajalci zdravstvene oskrbe, ki morajo biti ustrezno izurjeni, imeti morajo primerno izobrazbo ter biti v stiku z sodobno prakso. Dolžni so se držati načel vojaške doktrine in standardov. Nemške oborožene sile smo v diplomski nalogi primerjali s Slovensko vojsko, da bi ugotovili njeno kakovost pri ureditvi nujne medicinske pomoči. Primerjali smo organiziranost, usposobljenost nosilcev zdravstvene oskrbe, prevozna sredstva in načine evakuacije. Prav tako smo primerjali skladnost s standardi Severnoatlantske zveze pri Nemških oboroženih silah in Slovenski vojski.
Ključne besede: Zdravstvena oskrba, vojaško zdravstvena enota, vojaške zdravstvene ustanove, slovenska vojska, NATO.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1607; Prenosov: 154
Celotno besedilo (1,11 MB) |
6. VPLIV ANGLEŠČINE NA SLOVENŠČINO V REKLAMNIH OGLASIH NA PODROČJU ZDRAVJANatalija Štefančič, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi sem predstavila vpliv angleškega jezika na slovenščino, osredotočila sem se na reklamne oglase s področja zdravja. Ker je angleščina prevladujoč svetovni jezik, se njeni vplivi kažejo na vseh področjih našega življenja. V Sloveniji smo priča doslej najmočnejšemu vplivu angleščine na slovenščino in oglaševanje pri tem ni nobene izjema. Ker je jezik živ pojav, se v svoji obliki in delovanju tudi neprestano spreminja. V diplomskem delu se osredinjam na področje zdravja in pregledam vpliv angleščine na slovenščino v zdravstvenih revijah, zdravstvenih ustanovah in na internetu. Raziskala sem oglase zadnjih treh let. Ta vpliv analiziram na različnih jezikovnih ravninah: leksikalni, skladenjski, pravopisni, oblikoslovni ter s pragmatičnega in kulturnega vidika. To ponazorim z ustreznimi primeri.
Ključne besede: vpliv angleščine na slovenščino, zdravstveni oglasi, zdravstvene revije, zdravstvene ustanove, internetni zdravstveni oglasi, različne jezikovne ravnine
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1878; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,81 MB) |
7. KRIZNO KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENIH USTANOVAHNina Zorman, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na strategije, načine in taktike, kako v času krize uspešno komunicirati z javnostmi. Analizirali smo krizno komuniciranje v primerih suma zdravstvene napake v dveh zdravstvenih ustanovah v Podravju – Zdravstvenem domu Lenart in Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Na podlagi preučene teorije, informacij, ki smo jih pridobili z intervjujem, medijske analize in s pomočjo javno dostopnih podatkov smo ugotavljali, kako je vodstvo komuniciralo v kriznih
razmerah. Preučili smo posamezne korake v fazah krize, ugotavljali, kako hitro so se odzvali, ali so pripravili verodostojna sporočila za javnost, katera komunikacijska orodja so izbrali itd. Diplomsko delo smo zaokrožili z ugotovitvami, kaj je bilo v posameznem primeru narejeno v skladu s teorijo in je zato uspešno in kaj ne.
Ključne besede: Javni zavod, kriza, krizno komuniciranje, Zdravstveni dom Lenart, Splošna bolnišnica Ptuj, zdravstvene ustanove.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2013; Ogledov: 6022; Prenosov: 330
Celotno besedilo (5,61 MB) |
8. Varnost in zagotavljanje zasebnosti bolnišničnih podatkov o pacientih : diplomsko deloNina Marcelan, 2011, diplomsko delo Opis:
Ključne besede: osebni podatki, varstvo osebnih podatkov, zdravstvene ustanove, informacijski sistemi, varnost, pacienti, zasebnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 02.12.2011; Ogledov: 2218; Prenosov: 342
Celotno besedilo (286,04 KB) |
