1. |
2. Kakovost izvajanja zdravstvenih storitev na sekundarnem nivoju zdravstvenega varstvaKlavdija Leskovar, 2017, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Besedo kakovost srečujemo na vsakem koraku, kakovost izvajanja zdravstvenih storitev pa je obširen pojem, ki ga je težko definirati ter podati pravo in edino definicijo, zaradi česar je bil namen magistrskega dela ugotoviti zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo.
Namen: Ugotoviti zadovoljstvo pacientov s celostno obravnavo zdravstvenega tima, ki ga v tem primeru tvorita medicinska sestra in zdravnik. V okviru magistrskega dela je bila izvedena raziskava o zadovoljstvu pacientov z zdravstvenimi storitvami v Kliniki za kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor.
Raziskovalna metodologija: V okviru raziskave je bil razvit nestandardiziran anketni vprašalnik, ki je vseboval 26 vprašanj. Uporabili smo kvalitativno in kvantitativno metodo raziskovanja. Raziskava je vključevala 100 anketirancev – pacientov, hospitaliziranih na Kliniki za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Rezultati: Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da so pacienti z obravnavo s strani medicinskih sester in tudi zdravnikov zadovoljni, prav tako so zadovoljni s celostno obravnavo tima na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. V 88,6 % so s celostno obravnavo zadovoljni, zgolj v 11,4 % so bili z obravnavo delno zadovoljni, nihče ni izbral odgovora, da z obravnavo niso bili zadovoljni.
Diskusija in zaključek: Celostno gledano so pacienti, obravnavani na posameznih oddelkih Klinike za kirurgijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, zadovoljni z obravnavo.
Ključne besede: kakovost v zdravstvu, zadovoljstvo pacientov, zdravstvene storitve, merjenje kakovosti v zdravstvu.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2017; Ogledov: 1693; Prenosov: 252
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Kriminaliteta pri opravljanju zdravstvenih storitev : diplomsko delo univerzitetnega študijaŠpela Šoba, 2016, diplomsko delo Opis: Serijski umori so med vsemi kaznivimi dejanji najredkejši, še manj pa je serijskih umorov, ki jih namerno zagrešijo zdravstveni delavci. Meja med evtanazijo in serijskim umorom je tanka, saj gre v obeh primerih za smrt pacienta, ki je lahko neozdravljivo bolna ali slabotna starejša oseba. Evtanazija se pojmuje kot dobra smrt oziroma smrt iz usmiljenja, njen namen pa je končanje življenja neozdravljivo bolni osebi. V večini držav je prepovedana in tudi kazniva. Klinicid pa je razmeroma nov fenomen, ki pomeni nenaravno smrt več pacientov, in jo v času zdravljenja povzroči zdravnik ali drugi zdravstveni delavec. Serijski morilci lahko svoj zdravniški poklic uporabijo kot orožje za ubijanje, torej svoje znanje in sposobnosti ter poznavanje zdravil in substanc uporabijo za ubijanje naključnih žrtev. Medicinski serijski morilci delujejo izključno v zdravstvenih ustanovah in svoje žrtve izbirajo med pacienti. Za njih je značilen kompleks boga, zaradi katerega doživijo močno vznemirjenje, ko svoje žrtve ubijejo. Zdravniki, ki so sodelovali pri genocidu, tudi spadajo med množične morilce, svoje znanje pa so uporabili za izvajanje nehumanih poskusov na žrtvah v času vojne. Žrtve medicinskih serijskih morilcev so večinoma otroci, starejši ali neozdravljivo bolni ljudje. Preiskovanje takšnih kaznivih dejanj je zapleteno, saj na prvi pogled ni možno ugotoviti, da je šlo za umor. Na kraju dejanja ni tipičnih sledov, kot so kri, prstni odtisi ali znaki nasilja, prav tako ni najdenega orožja. Pri medicinskih serijskih umorih gre za tiho ubijanje, pri čemer se uporabijo različne substance ali pripomočki, ki na truplu ne puščajo vidnih sledi. Kljub temu, da so tovrstni umori redki, je lahko žrtev zelo veliko in je tudi v tem primeru potrebno veliko pozornosti posvetiti preventivnim ukrepom, da do takšnih dogodkov ne bi prihajalo.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstvene storitve, kriminaliteta, evtanazija, klinicid, angeli smrti, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2016; Ogledov: 947; Prenosov: 93
Celotno besedilo (335,74 KB) |
4. Deinstitucionalizacija osebnostne oskrbe starostnikovEva Lenko, 2016, magistrsko delo Opis: Staranje prebivalstva in s tem deleža starostnikov zahteva spremembe tudi na področju osebnostne oskrbe starostnikov. Kljub izrazito institucionalni usmerjenosti, je potrebno v smislu zagotavljanja pravice do neodvisnega in samostojnega življenja v starosti pričeti z uvedbo postopka deinstitucionalizacije, kot posledice ki jo predvideva dolgotrajna oskrba. Dolgotrajna oskrba mora združevati splošno dostopnost podpornih storitev uporabnikom, visoko stopnjo njihove kakovosti in dolgoročno finančno vzdržnost.
Starostnikom je potrebno ponuditi čim širši nabor podpornih storitev, ki jim bodo pod finančno dostopnimi pogoji omogočale življenje v domačem okolju in s tem kasnejšo institucionalizacijo. V ospredje je potrebno postaviti starostnika, njegove potrebe in spoštovanje njegove volje in ga obravnavati kot enakopravnega člana naše družbe.
Z deninstitucionalizacijo osebnostne oskrbe starostnikov bi starostnikom omogočili možnost, da se svobodno odločajo kje bodo koristil podporne storitve doma ali v instituciji. Kljub vsemu pa jim je potrebno zagotoviti nemoteno zdravstveno in socialno oskrbo, dostopno pod enakimi pogoji, možnost izbire med formalno in neformalno oskrbo, možnost namestitve v stanovanjske skupine, pri čemer pa ne sme priti do kršitev pravic do zdravstvene oskrbe in zmanjšanja kvalitete življenja starostnika.
Celoten postopek bo spremljala celovita preobrazba, kamor se bodo morali poleg starostnikov vključevati tudi svojci, lokalna skupnost, izvajalci socialnovarstvenih storitev, izvajalci zdravstvenih storitev, prostovoljci, formalni in neformalni oskrbovalci, društva in drugi podporniki. Deinstitucionalizacija pomeni spremeniti pogled na staranje in starostnika.
To pa ne pomeni, da institucij ne potrebujemo več. Institucije bodo še vedno imele pomembno vlogo pri izvajanju socialnovarstvenih in zdravstvenih storitev za starostnike v tistih primerih, ko starostnik iz zdravstvenih, socialnih ali iz drugih razlogov ne bomo mogel ostati v domačem okolju, upoštevajoč starostnikove subjektivne in objektivne okoliščine. Deinstitucionalizacija bo doprinesla k preoblikovanju obstoječih institucij, kljub vsemu pa bo za institucijo pomenila uresničitev temeljnega koncepta pri zagotavljanju osebnostne avtonomije starostnika pri izbiri namestitve s čimer pa se zagotavlja pravica do kakovostne, primerne in varne oskrbe starostnika.
Deinstitucionalizacija bo zagotavljala proces vzporednega razvoja raznovrstnih podpornih storitev, ki bodo dosegljive vsem uporabnikom s tem pa dolgoročno zmanjšala število institucionalnih namestitev.
Ključne besede: starostnik, deinstitucionalizacija, institucija, osebnostna oskrba, dolgotrajna oskrba, kakovostna oskrba, primerna in varna oskrba, formalna in neformalna oskrba, podporne storitve, socialnovarstvene storitve, zdravstvene storitve.
Objavljeno v DKUM: 15.09.2016; Ogledov: 1576; Prenosov: 300
Celotno besedilo (1,79 MB) |
5. SEMANTIČNI WIKI ZDRAVSTVENIH STORITEVSaša Rukav, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena tehnologija semantični wiki. Najprej je na kratko obravnavano področje semantičnega spleta. Nato so opisani koncepti semantičnega wikija ter njegove prednosti, izpostavljeni so njegovi potenciali in uporabnost. Večji del naloge je namenjen predstavitvi Semantičnega wikija zdravstvenih storitev, ki je bil razvit v sklopu praktičnega dela diplomske naloge. Podrobno je razloženo, kako poteka razvoj semantičnega wikija z MediaWiki programsko opremo in njenimi semantičnimi razširitvami.
Ključne besede: semantični wiki, semantični splet, Semantic MediaWiki, spletni portal, zdravstvene storitve
Objavljeno v DKUM: 26.11.2012; Ogledov: 1339; Prenosov: 93
Celotno besedilo (4,35 MB) |
6. |
7. MANAGEMENT V JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIHDarja Drolc Kraljič, 2011, diplomsko delo Opis: Z gotovostjo lahko trdimo, da je področje zdravstvene dejavnosti zelo zahtevno in obsežno področje. Gre za razvejan sistem, ki je izredno dinamičen in se nenehno spreminja. Zdravstvena dejavnost je ena izmed najpomembnejših dejavnosti v življenju posameznika in nujno potrebna za delovanje celotne družbe. Vse hitrejši razvoj zdravstvene dejavnosti, ki se vztrajno draži ima za posledico vse večje materialne zahteve do družbe in do posameznika. Z relativno omejenimi viri je vse težje plačevati naraščajoče zdravstvene potrebe, zahteve in pričakovanja prebivalstva, ki se vse hitreje stara. Naraščajoči izdatki pa kaj hitro lahko pomenijo tudi resen finančni problem za državo. Da bi vse to zmogli je še posebno skrb potrebno posvečati upravljanju in vodenju javnega zdravstva, ki postaja vse bolj zahtevno. To pa je izziv za managerje v javnih zdravstvenih službah, kajti to so področja, kjer se optimalne upravljalske in poslovodne rešitve šele iščejo. Od tistega, ki vodi javni zdravstveni zavod se namreč pričakuje, da zna uravnotežiti naraščajoče povpraševanje po zdravstvenih storitvah z objektivno omejeno ponudbo virov ter optimizirati kakovost zdravstvene oskrbe in zadovoljstvo ljudi. Spremembe so nujne! Če so do sedaj javne zdravstvene zavode vodili zdravniki, sedaj država pričakuje pomoč managerjev, ki naj bi s svojim strokovnim znanjem pomagali blažiti naraščajoče finančne stiske. Pomanjkanje javnega denarja za zagotavljanje socialnih pravic naj torej delno nadomesti dober manager. Problemi, ki so se nakopičili v zdravstveni dejavnosti, kar kličejo po spremembah, kar je potrdila tudi analiza ankete, saj si poleg bolnikov oziroma ljudi tudi zdravstveni delavci želijo sprememb v zdravstvenem sistemu, zato je klic po spremembah v zdravstveni dejavnosti še toliko močnejši!
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, javni zdravstveni zavod, zdravstvene storitve, uporabniki zdravstvenih storitev, zdravstveni delavci, management, managerji
Objavljeno v DKUM: 03.11.2011; Ogledov: 2362; Prenosov: 366
Celotno besedilo (753,91 KB) |
