1. Uživanje drog in kakovost življenja pri mladostnikuVita Solina, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kakovost življenja je dimenzija, ki ni omejena zgolj na posameznikove finančne zmožnosti, temveč na občutek zadovoljstva v lastnem življenju. V življenju obstajajo obdobja, v katerih je človek bolj ranljiv in dovzeten za uporabo prepovedanih drog. To so vsakdanje težave zaradi stanovanja, službe, družine, prijateljev ali obremenjujoče osebne izkušnje iz otroštva, in pubertete ter pritiski, s katerimi se srečujejo otroci v šoli. Namen zaključnega dela je bil na osnovi pregleda literature raziskati, kakšna je kakovost življenja pri mladostniku, ki uživa droge.
Ključne besede: mladostnik, kakovost življenja, psihoaktivne substance, odvisnost, zdravstvene posledice
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 61
 Celotno besedilo (1,50 MB) |
2. Organizacija izmenskega in nočnega dela ter njune posledice na zdravje delavcaŠpela Tomažič, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Današnja družba se spreminja v moderno družbo, kjer vedno več dejavnosti postaja dostopnih 24 ur na dan. Medtem, ko so bile nekoč ves čas dostopne le redke dejavnosti, kot npr. zdravstvo, gasilska in reševalna služba ipd., je danes povsem samoumevno, da so nam ob katerem koli času in dnevu dostopne različne storitvene dejavnosti, pa naj gre za zabavo ali prehrano, in tudi industrijska panoga mnogokrat deluje kontinuirano. Posledično je vzpostavljeno večizmensko delo, zato so delavci izpostavljeni (poleg delovnim obremenitvam) tudi obremenitvam glede nujnih motenj bioritma.
Spremenjen ali različen delovni čas v veliki meri vpliva na človekovo počutje. Večizmensko in nočno delo lahko povzročata razna obolenja, posledice pa se lahko izražajo tudi v duševnem zdravju posameznika.
V teoretičnem delu smo predstavili delovni čas in njegove obremenjujoče dejavnike ter posledice izmenskega in nočnega dela, v raziskovalnem delu pa smo raziskali, kako je izmensko delo organizirano v slovenskih podjetjih in kakšne zdravstvene posledice občutijo delavci, ki opravljajo izmensko in nočno delo. Izvedli smo kvalitativno raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 60 zaposlenih v turizmu.
Rezultati raziskave so pokazali, da je pri starejših delavcih, ki opravljajo izmensko delo, prisoten višji odstotek pojavnosti zdravstvenih težav kot med mlajšimi delavci, ki prav tako opravljajo izmensko delo.
Ugotovili smo, da delavci po nočni izmeni odspijo manj časa kot po dnevni izmeni in da pri delavcih, ki delajo več nočnih zaporednih izmen, ni zaznati višjega deleža pojavnosti zdravstvenih težav kot med delavci, ki opravljajo izmensko delo. Na splošno večizmenski delovnik predstavlja obremenitev za delavca, pri čemer nočna izmena ne predstavlja bistveno večjih obremenitev kot jutranja ali dnevna izmena, kot smo predpostavljali v hipotezi.
Ključne besede: organizacija, izmensko delo, nočno delo, delavec, zdravstvene posledice
Objavljeno v DKUM: 05.01.2018; Ogledov: 2067; Prenosov: 317
Celotno besedilo (511,57 KB) |
3. OSVEŠČENOST MLADOSTNIKOV O NEVARNOSTIH KAJENJAŠpela Štumfl, 2013, diplomsko delo Opis: Kajenje je med ljudmi prisotno že več tisočletij. Skozi zgodovino se je tobačni dim uveljavljal kot simbol elegance in moči, danes pa se obravnava kot odvisnost in predstavlja enega največjih dejavnikov tveganja za razvoj bolezenskih stanj in smrti pri vseh starostnih skupinah, zato je potrebna preventiva z zdravstveno vzgojo že v otroškem in mladostniškem obdobju, za katero morajo poskrbeti starši s pomočjo zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih inštitucijah ali se zavzemati za zdrav način življenja.
Raziskovana metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji, kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 23 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal dijake srednjih šol. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost mladostnikov o nevarnostih aktivnega in pasivnega kajenja ter seznanjenost z možnostmi in iskanjem pomoči pri odvajanju od kajenja.
Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da so mladostniki dobro obveščeni o posledicah aktivnega in pasivnega kajenja ter o načinih iskanja pomoči. Rak dihal in ustne votline je za dijake še vedno najpogostejša posledica kajenja. O kroničnih pljučnih boleznih, ki jih povzročata tako aktivno kot pasivno kajenje, pa so dijaki še vedno premalo poučeni. Kar polovica anketiranih dijakov je poznala telefonsko številko, kamor lahko pokliče po pomoč, vendar jih večina ocenjuje, da pomoči pri opustitvi kajenja ne bi potrebovala, saj bi odvisnost uspela premagati sama.
Razprava in sklep: Iz raziskave je razvidno, da so mladostniki dobro informirani o posledicah kajenja. Čeprav se posledic zavedajo, kljub temu kadijo. Ker se odnos do kajenja prične že v otroškem obdobju, je potrebna zgodnja preventiva s strani osnovnih in srednjih šol, ki kot izobraževalna institucija skrbijo za vzgojo in izobrazbo svojih učencev in dijakov, kot s strani zdravstva in zdravstvenih delavcev, ki z zdravstvenovzgojnimi programi izvajajo ukrepe za preprečevanje kajenja med otroki, mladostniki in njihovimi starši.
Ključne besede: Kajenje, odvisnost, mladostnik, zdravstvene posledice kajenja, vloga medicinske sestre, ukrepi preprečevanja kajenja.
Objavljeno v DKUM: 09.05.2013; Ogledov: 2083; Prenosov: 564
Celotno besedilo (2,35 MB) |
4. Osveščenost dijakov o škodljivosti kajenjaMatej Cigut, 2012, diplomsko delo Opis: V današnjem svetu je najpogostejša odvisnost ravno kajenje. Ljudje se ne zavedamo več, kako pomembno in nenadomestljivo je naše zdravje. Premalo se govori in opozarja na hude posledice kajenja, na kadilca in na ljudi, ki so v bližini. Glavni namen diplomskega dela je bil, raziskati ali so dijaki Srednje zdravstvene šole dovolj osveščeni o posledicah kajenja.
Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj, zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal dijake od prvega do četrtega letnika.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se dijaki v veliki meri zavedajo posledic kajenja, vendar kljub temu posegajo po cigaretah. Kot najpogostejši vzrok za začetek kajenja so navedli, da so začeli kaditi iz radovednosti in naključja. Najpogostejše posledice katerih se zavedajo so pljučni rak, srčno žilne bolezni in kronična obstruktivna pljučna bolezen KOPB. Največ informacij pa so glede škodljivosti kajenja dobili od učiteljev pri posameznih predmetih.
Sklep. Raziskava nam je pokazala, da se dijaki kljub temu, da kadijo, zavedajo posledic kajenja. Glede na to, da je raziskovalna skupina zajemala dijake srednje šole, ki izobražuje zdravstvene delavce, so rezultati glede samega osveščanja o škodljivosti kajenja pričakovani, kajti največ informacij so dijaki dobili od učiteljev, ki so prav tako zdravstveni delavci.
Ključne besede: kajenje, zdravstvene posledice kajenja, mladostnik, starši, šola, zdravstveni delavci.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 1912; Prenosov: 357
Celotno besedilo (1,02 MB) |
5. Kajenje med šolskimi otrokiBorut Panič, 2011, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja med otroki, namen preventivnih programov za preprečevanje kajenja v osnovnih šolah ter zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri šolskem otroku z vidika kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost kajenja med šolskimi otroki.
Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal osnovnošolce od šestega do devetega razreda.
Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se mladi zavedajo škodljivosti kajenja, vendar jih kljub temu določen odstotek poseže po cigareti in tudi redno kadi. Najpogosteje jim prvo cigareto ponudijo prijatelji, kar nedvomno potrjuje vpliv vrstniških skupin na začetek kajenja med šolskimi otroki. O škodljivosti kajenja otroke najpogosteje poučijo starši in pedagoški delavci.
Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so osnovnošolci dobro poučeni o zdravstvenih posledicah kajenja. Šola kot izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri preprečevanju zgodnjega začetka kajenja šolskih otrok. Menimo, da bi bilo v program zdravstveno - vzgojnega izobraževanja nujno uvesti učinkovito sodelovanje šol ter zdravstvenih ustanov, kar po našem mnenju ni v zadostni meri zastopano. Vzajemno delo bi nedvomno prineslo boljše rezultate pri preprečevanju kajenja med mladostniki.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, šolski otroci, zdravstvene posledice kajenja, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3400; Prenosov: 381
Celotno besedilo (630,99 KB) |
