1. |
2. Etična, zakonska in življenjska vprašanja o evtanaziji : magistrsko deloMaša Horvat, 2023, magistrsko delo Opis: Z napredovanjem medicinske stroke se je podaljšala življenjska doba ljudi in s seboj prinesla povečano število primerov hudo bolnih starejših oseb. Nihče ne ve, kaj točno nam bo prinesla starost, vendar se marsikdo vpraša, na kakšen način bo prišla smrt. Vsakdo si želi umreti spokojno in dostojanstveno brez nepotrebnega trpljenja in bolečin. Protibolečinska zdravila deloma pomagajo pri paliativni oskrbi, vendar zakaj bi človek na koncu svoje življenjske poti trpel in v agoniji čakal svoj konec? V Sloveniji vsi posamezniki nimajo enakega dostopa do paliativne oskrbe in marsikdo tudi ne pozna vseh njenih metod. Zakaj bolnik ne bi imel na izbiro možnosti, da svojo agonijo predčasno konča in si prihrani različno trpljenje tako v fizični in/ali psihični obliki?
To so se začeli spraševati tudi različni posamezniki v Sloveniji, ki so se začeli med seboj povezovati in širiti vest o evtanaziji ter spodbujati razpravo o njej. S povezovanjem sta nastali dve društvi: društvo Zadnja pot in društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost. Slednje je 14. oktobra 2021 predstavilo predlog Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.
Sama beseda evtanazija je grškega izvora in pomeni blago, dobro smrt. Gre za olajšanje trpljenja ali smrtnega boja umirajočega ali neozdravljivo bolnega na način, da pacient umre. V Belgiji, na Nizozemskem in v Luksemburgu sta uzakonjeni evtanazija in pomoč pri samomoru za posameznike, ki so neozdravljivo bolni in trpijo dolgotrajne bolečine, tako psihične kakor tudi fizične, ter jim nobeno medicinsko zdravilo ne zagotovi izboljšanja njihovega zdravstvenega stanja. Ko ti posamezniki ne vidijo več izhoda iz svoje vsakodnevne agonije, se obrnejo na pomoč k medicinski stroki v upanju na odrešitev. Evtanazija in pomoč pri samomoru sta v Sloveniji prepovedani. Pacient, ki je sposoben sam odločati o svojem nadaljnjem zdravljenju, ima le pravico, da po Zakonu o pacientovih pravicah zavrne zdravljenje, če to ne ogrozi zdravja in življenja drugih.
Konec leta 2014 so se v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani pojavila namigovanja, da zdravnik evtanazira svoje paciente. Po namigovanjih je bil odrejen interni nadzor, ki je pokazal, da naj bi bili nekateri pacienti na nevrološkem oddelku evtanazirani. Na koncu je bil zdravnik Ivan Radan po dolgih štirih letih sojenja pravnomočno oproščen vseh štirih ubojev, neupravičenega snemanja pacientov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za bolniško odsotnost.
Ključne besede: evtanazija, zakonodaja, zdravstvena stroka, etična načela, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 08.03.2023; Ogledov: 842; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. Pravni vidiki paliativne oskrbe : magistrsko deloTamara Bubnjar, 2019, magistrsko delo Opis: Paliativna oskrba je v veliki meri še dokaj neznan pojem, ki pa ima sam po sebi velik pomen, sploh pri človeku, ki boleha za neozdravljivo boleznijo, in kateremu konec življenja se neizprosno približuje. Ljudem okoli nas sta zelo znana pojma evtanazija in pomoč pri samomoru. Vemo, da je evtanazija v naši državi zakonsko prepovedana, čeprav je v zadnjih letih veliko govora o tem, da je mogoče vendarle skrajni čas, da se le – ta uzakoni in s tem omogoča končati življenje ljudem, ki trpijo za izredno težko in neozdravljivo boleznijo ter dobesedno umirajo v težkih mukah. Hkrati je treba vzeti v obzir tudi svojce in družino, ki z bolnikom trpijo in v nemoči opazujejo njegovo trpljenje. Paliativna oskrba, kot nasprotje evtanazije, bolniku z neozdravljivo boleznijo ohranja čim boljšo kakovost življenja in zagotavlja pomoč njegovim bližnjim med boleznijo, umiranjem in žalovanjem
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, pacientove pravice, zakonodaja, evtanazija, lajšanje bolečin, pojasnilna dolžnost, pravica do dostojanstva.
Objavljeno v DKUM: 10.07.2019; Ogledov: 2121; Prenosov: 483
Celotno besedilo (1,10 MB) |
4. Pravne in etične dileme v paliativni oskrbiTanja Hovnik Markota, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Odločanja v paliativni oskrbi ne sprožajo zgolj burnih medijskih reakcij, ampak so tudi nenehen vir pravnih in etičnih dilem zdravstvenega osebja, ki jo izvaja. Etična priporočila za odločanje o zdravljenju in paliativni oskrbi bolnika ob koncu življenja v intenzivni medicini so dobra podlaga za delovanje. Pravna ureditev področja paliativne oskrbe pa je v Sloveniji še vedno površna – ni sistemska, paliativna oskrba ni umeščena v ustrezne pravne dokumente.
Namen: Ugotoviti, kakšna sta med zaposlenimi v zdravstveni negi poznavanje in raba zakonodaje in etičnih načel, ki se nanašajo na izvajanje paliativne oskrbe in kako ukrepajo ob prepoznavi etičnih in pravnih dilem pri delu s paliativnimi pacienti.
Raziskovalna metodologija: Za pregled literature smo uporabili deskriptivno metodo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, instrument za pridobitev podatkov je bil strukturiran anketni vprašalnik z 22 vprašanji. Rezultati so bili statistično ovrednoteni s programoma Microsoft Excel in SPSS 20.0.
Rezultati: Raziskava kaže, da približno polovica udeležencev pozna ukrepe v primeru soočenja s pravnimi in etičnimi dilemami (49,4 %). Glede na izide smo ovrgli tudi predpostavko, da stopnja izobrazbe zaposlenih v zdravstveni negi vpliva na ukrepanje ob pojavu pravnih in etičnih dilem. Anketirani si želijo sprememb in izpopolnitev pravic pacientov, obravnavanih v paliativni oskrbi (75,6 %), ugotavljajo, da je nujno potrebna tudi sprememba glede doslednosti pri udejanjanju teh pravic v klinični praksi (84,9 %). Nazadnje smo preverjali, ali prihaja do razlik v prepoznavanju etičnih dilem in ukrepanju v primeru le-teh, med zaposlenimi v zdravstveni negi na internističnih in kirurških oddelkih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Razhajanja so deloma prisotna.
Diskusija in zaključek: Raziskava, ki smo jo izvedli, potrjuje in znova opominja na dejstvo, da je paliativna oskrba v Sloveniji pravno še vedno preskopo obravnavana. Kaže se tudi, da so zaposleni v zdravstveni negi nezadostno izobraženi in usposobljeni za izvajanje paliativne oskrbe. Pravne in etične dileme, ki se posledično pojavljajo, predstavljajo veliko breme izvajalcev paliativne oskrbe, škodo pa posledično trpijo pacienti in njihovi svojci.
Ključne besede: paliativa, zakonodaja, pravice pacienta, etična priporočila, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 3946; Prenosov: 891
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. Stališča študentov razrednega pouka do zdravstvene vzgojeSamo Jan, 2017, magistrsko delo Opis: Zdravje je tisto, ki v našem življenju predstavlja predpogoj za vse naše početje. Le zdravi smo lahko produktivni – s produktivnostjo pa se čutimo koristne in s tem dajemo našemu življenju smisel. Za čim večjo produktivnost moramo vedeti, kako zdravje ohranjati, tako v preventivi kot kurativi. Poleg ohranjanja lastnega zdravja je naša dolžnost, da pomagamo sočloveku in s svojimi dejanji pripomoremo tudi k boljšemu splošnemu zdravju. Še posebej pomembna je vloga ljudi, ki so odgovorni za najranljivejšo skupino družbe, otroke. To so med drugim učitelji razrednega pouka, ki se v sklopu vzgojno-izobraževalnega procesa vsak dan srečujejo z najmlajšimi. Kjer je veliko ljudi, je tudi veliko možnosti, da pride do ogrožanja zdravja. Učitelji zakonsko odgovarjajo za vse sodelujoče v vzgojno-izobraževalnem procesu, vse to pa je razlog, da bi morali biti dobro podkovani z znanjem s področja zdravstvene vzgoje.
V primarnem delu raziskave nas je zanimalo, kako študenti, ki zaključujejo dodiplomski študij razrednega pouka v Sloveniji, pojmujejo zdravstveno vzgojo, kakšna so njihova stališča do zdravstvene vzgoje, kakšna je njihova ocena o pridobljenem znanju s tega področja ter katera področja prve pomoči se jim zdijo najpomembnejša. V drugem delu raziskave smo se posvetili iskanju vsebin, povezanih z zdravstveno vzgojo na študijskih programih razrednega pouka v Sloveniji. Primerjali smo cilje, kompetence, predmetnike in nabor izbirnih predmetov na omenjenih študijskih programih. V tretjem delu raziskave smo na treh naključno izbranih osnovnih šolah preverjali, ali vodijo evidenco o poškodbah, ali imajo za to izdelan zapisnik, kakšno je bilo število poškodb v obdobju preteklih 5 let ter do kakšnih poškodb prihaja.
Prišli smo do (pričakovanih) ugotovitev, da študenti razrednega pouka v Sloveniji po študiju čutijo pomanjkanje pridobljenih znanj s področja zdravstvene vzgoje. Poleg tega se strinjajo, da bi tak predmet moral biti v študijskem predmetniku razrednega pouka, saj se trenutno ne čutijo sposobne ukrepati v primeru poškodbe otroka. Pri primerjavi študijskih programov razrednega pouka skoraj ni zaslediti vsebin s področja zdravstvene vzgoje, velika odstopanja med fakultetami smo opazili tudi pri naboru izbirnih predmetov.
Osnovne šole s pomočjo zapisnikov vodijo evidenco o poškodbah. Število poškodb se z vsakim letom povečuje, prihaja pa do raznovrstnih poškodb, ki od odgovornih zahtevajo usposobljenost na področju zdravstvene vzgoje.
Ključne besede: zdravje, zdravstvena vzgoja, prva pomoč, poškodba, razredni pouk, zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 25.05.2017; Ogledov: 1743; Prenosov: 220
Celotno besedilo (2,26 MB) |
6. PRAVNE PODLAGE ZA ORGANIZACIJO DELA ZA TEHNIKE/TEHNICE ZDRAVSTVENE NEGETina Vetter, 2015, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Glavne oz. vodilne medicinske sestre morajo poznati zakonska določila, ki jih zavezujejo pri organizaciji večizmenskega dela, in jih morajo tudi upoštevati.
Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti poznavanje in upoštevanje zakonskih določil ter poiskati najpogostejše probleme pri organizaciji večizmenskega delovnega procesa v izbrani bolnišnici.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razvili na podlagi literature (Pravilnik o delovnem času, Kolektivna pogodba ...). Razdelili smo ga med glavne medicinske sestre oddelkov in enot, kjer organizirajo več izmensko delo za TZN. Zaradi geografske omejitve raziskave ter malega števila vodstvenega kadra oz. glavnih medicinskih sester je bil vzorec raziskave majhen. Razdelili smo 30 anket. Pridobljene podatke smo obdelali in interpretirali. Podatke smo vnesli v Excel in jih uvozili v statistični program, SPSS 19.0, ter jih s statističnimi metodami obdelali (t- test). Hipoteze smo preučevali z rezultati iz anketnega vprašalnika. Rezultate smo predstavili v obliki grafov in preglednic.
Rezultati: Ugotovili smo, da kljub majhnemu odstotku iskanja zakonskih določil v pravnih virih glavne medicinske sestre poznajo in upoštevajo veljavno zakonodajo, ki jih zavezuje pri organiziranju večizmenskega dela. Ugotovili smo, da glavne medicinske sestre v celoti racionalno ne organizirajo dela za TZN. Ugotovili smo, da so najpogostejši problemi, s katerimi se srečujejo glavne medicinske sestre pri organizaciji večizmenskega dela: nezadostno število negovalnega kadra (25 %), pogoste odsotnosti zaradi bolniških staležev, študijskih dopustov in izrednih dopustov, delavčevih želja (20 %) ter upoštevanje delavčevih pravic, invalidskih omejitev (18 %).
Sklep: Ugotovili smo, da glavne medicinske sestre kršijo zakonska določila bodisi zaradi primanjkljaja negovalnega osebja bodisi zaradi uveljavljanja pravic zaposlenih, večkrat pa tudi zaradi delavčevih želja. S spremembo miselnosti izobraženim in naprednim vodstvenim kadrom, ki bo optimalno in racionalno organiziral večizmensko delo, ter na drugi strani s posluhom delodajalca in države za ureditev plačila in pripravljenostjo vseh zaposlenih bomo lahko optimizirali proces in organizacijo dela, brez škode in škodljivih posledic tako za paciente kot tudi za vse zaposlene.
Ključne besede: delovna zakonodaja, delovni čas, izmensko delo, tehnik/tehtnica zdravstvene nege, medicinska sestra, zdravstvena nega, organizacija, pravice, dolžnosti, odgovornost.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2015; Ogledov: 1519; Prenosov: 393
Celotno besedilo (2,02 MB) |
7. PRISTOJNOSTI ZDRAVSTVENE NEGE V LUČI SLOVENSKE ZAKONODAJEMarta Jug, 2012, magistrsko delo/naloga Opis: Zaposleni v zdravstveni negi se pri delu srečujejo z vedno bolj osveščenimi uporabniki zdravstvenih storitev, ki se sklicujejo na pravice, ki jih nudi obstoječa zakonodaja. Medicinske sestre želijo pri delu najprej ustreči pacientu, mu zagotoviti varnost in zadovoljiti njegove potrebe. Da pri tem marsikdaj presegajo svoje kompetence in pooblastila, se niti ne zavedajo ali pa to zavestno prezrejo. Vsekakor pa premalo poznajo zakonodajo in vse pravne pasti, ki jih dobro ozaveščeni uporabniki lahko uporabijo, kadar menijo, da so kršene njihove pravice. Zato smo v nalogi opredelili občutljiva področja zdravstvene nege, zlasti na področju delegiranih nalog, kjer obstaja velika možnost prekoračitve pooblastil in s tem povezanih posledic pravne odgovornosti medicinske sestre.
Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila deskriptivna metoda pregleda in analize literature s področja slovenske zakonodaje in kvantitativna metoda zbiranja podatkov s pomočjo vprašalnika. Rezultati so bili obdelani s pomočjo programa Excel in SPSS, s katerim smo izvedli statistično analizo podatkov. Vprašalnik smo razdelili v 5 bolnišnic. Sodelovanje je bilo prostovoljno in anonimno, na vprašanja so odgovarjali medicinske sestre in zdravstveni tehniki, ki neposredno delajo v praksi.
Rezultati: Z analizo podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika, smo ugotovili, da se zaposleni v zdravstveni negi v veliki meri zavedajo, da pri delu presegajo pooblastila. Velika večina (92 %) se je že srečala s primerom, ko so se zavedali, da so pri delu presegli pooblastila. Področja, kjer najpogosteje prihaja do preseganja pooblastil, so zdravstvena nega bolnika na kirurškem (53,7 %) in internističnem področju (36,3 %) ter področju zdravstvene nege otrok (10,0 %). Ugotovili smo tudi, da velika večina medicinskih sester (85,2 %) pozna vsaj kakšen primer kazenskega postopka proti medicinski sestri in da se jih 95,1% zaveda, da se v primeru zapletov ob prekoračitvi pooblastil ugotavlja tudi odgovornost medicinske sestre, vendar jih kljub temu zakonodajo s tega področja pozna le dobra polovica (52,8 %).
Sklep: Medicinske sestre v želji čim prej in čim bolj pomagati pacientu, kljub zavedanju o odgovornosti, ki jo s tem prevzemajo, pogosto presegajo svoja pooblastila, ob tem pa sorazmerno slabo poznajo zdravstveno zakonodajo, ki posega na področje zdravstvene nege.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvena nega, medicinska sestra, slovenska zakonodaja, pristojnosti zdravstvene nege, preseganje pooblastil
Objavljeno v DKUM: 01.02.2012; Ogledov: 3331; Prenosov: 642
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. DOLŽNOSTI POSAMEZNIKA PRI URESNIČEVANJU PRAVIC V ZDRAVSTVU - PACIENT V ZOBOZDRAVSTVUMilena Bajec, 2010, diplomsko delo Opis: Pravice in dolžnosti posameznika kot pacienta, obravnavane v medicini in v pravu, imajo skupno točko. Obe področji, tako medicina kot pravo, obravnavata in proučujeta posameznika kot celoto, kot subjekt in objekt delovanja. Po drugi strani razvoj pacientovih pravic v zadnjem času na obeh področjih znanosti počasi, a intenzivno prehaja iz obravnavanja pacienta pretežno kot objekta v subjekt delovanja v procesu izboljšanja ali povrnitve zdravja. V vnemi po priznanju in uresničevanju pacientove subjektivitete, zlasti njegove avtonomije, je zbledela temeljna lastnost posameznika - da ga kot celoto opredeljujejo tako njegove pravice kot tudi dolžnosti.
Obstoja dolžnosti se pacient najpogosteje zave šele ob neposrednem stiku z zdravstvenim osebjem, vsebine dolžnosti in pomembnosti njihovega izvajanja pa se običajno zave šele v dalj časa trajajočem postopku reševanja svojih zdravstvenih težav. Specifičnost zobozdravstvene dejavnosti, zlasti na primarni ravni, omogoča uveljavljanje pacientovih pravic in doseganje pričakovanih rezultatov dejansko že ob enkratnem obisku zobne ambulante. Po drugi strani je zagotavljanje ustreznega oralnega zdravja vseživljenski proces, temelječ na usklajenem delovanju pacienta in zobozdravnika. Zaradi tega ima v zobozdravstveni praksi poseben pomen zavedanje pacientov o obstoju njihovih dolžnosti, o dostikrat neizogibni povezavi predhodnega ali sočasnega izvajanja le teh ter o posledicah izogibanja dolžnosti. Slabo zavedanje ali celo zanikanje obstoja in pomena pacientovih dolžnosti močno vpliva na njihovo izvajanje, kar lahko omejuje ali celo onemogoča strokovno izvedbo zobozdravstvene obravnave. Posledica tega je otežena komunikacija in pogostejše nasilno uveljavljanje pravic v zobni ambulanti. Vzroke za tako ravnanje pacienta zobozdravniki pripisujejo tudi neustrezni pravni ureditvi področja pacientovih dolžnosti.
Ključne besede: pacient, razmerje pacient – zobozdravnik, zobozdravstvena obravnava, dolžnosti pacienta, zdravstvena zakonodaja
Objavljeno v DKUM: 20.05.2010; Ogledov: 3831; Prenosov: 368
Celotno besedilo (534,68 KB) |
9. Posebnosti revidiranja splošnih bolnišnic : diplomsko deloDanijel Dokl, 2005, diplomsko delo Ključne besede: revizija, kontrola, bolnišnice, računovodski izkazi, notranja kontrola, izvršba, zdravstveni zavodi, računovodske informacije, neprofitne organizacije, Slovenija, financiranje, organiziranost, knjigovodstvo, merila, zdravstvena služba, pravna ureditev, zakonodaja, panoge dejavnosti, primeri, case study
Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2966; Prenosov: 324
Celotno besedilo (898,27 KB) |
10. Reforme javnih financ in politika plač v zdravstveni dejavnosti : diplomsko deloKarmen Krmac, 2005, diplomsko delo Ključne besede: fiskalna politika, reforme, javne finance, javne službe, osebni dohodek, plače, sistemi, javni sektor, zdravstveni zavodi, dejavnost, zdravstvena služba, zakonodaja, storitve, pravna ureditev, Slovenija, financiranje, finančna sredstva, spremembe
Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 2893; Prenosov: 184
Celotno besedilo (726,75 KB) |
