| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 233
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen rehabilitacijske vadbe v preventivi koronarne bolezni srca
Elena Jakomin, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zaradi naraščanja povprečne starosti prebivalstva in napredka medicine so v tehnološko razvitem svetu bolezni srca in ožilja postale najpomembnejši vzrok umrljivosti. Srčna rehabilitacija bolnikom dokazano podaljša in izboljša kakovost življenja ter zmanjša možnost ponovnega miokardnega infarkta in s tem umrljivost v poinfarktnem obdobju. Namen diplomskega dela je bil predstaviti pomen rehabilitacijske vadbe, ki se izvaja v koronarnem društvu, kot koristne in vse življenje potrebne rehabilitacije koronarnih bolnikov, vključno z zdravim življenjskim slogom. Metode: V uvodnem delu smo uporabili metodi pregleda in analize literature iz baz Cinahl in MedLine, nato pa še deskriptivno metodo za opis problema in povzetek iz literature. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodo in kot raziskovalni instrument vključili strukturirani vprašalnik odprtega in zaprtega tipa. Rezultati: Iz odgovorov udeležencev rehabilitacijske vadbe v okviru koronarnega društva je razvidno, da kajenje pri vadečih skoraj ni prisotno, alkohol pa uživajo omejeno oziroma v zelo majhnih količinah. Večina anketiranih meni, da se prehranjuje zdravo, saj na njihovem jedilniku prevladujeta zelenjava in sadje. Večina jih tudi meni, da je njihov življenjski slog zdrav. Vadeči koronarni bolniki se zavedajo pomena telesne dejavnosti, saj jih je večina redno aktivnih trikrat do štirikrat na teden, tretjina pa celo petkrat ali večkrat tedensko. Razprava in sklep: Z raziskavo smo dokazali in potrdili, da redna rehabilitacijska vadba vpliva na dvig kakovosti življenja koronarnih bolnikov, njihovo boljše počutje, zdravje in večjo socializiranost, kar je še posebno pomembno pri starejših bolnikih. S povečanjem raznolikosti vadbe pa bi lahko k rehabilitacijski vadbi pritegnili več mlajših koronarnih bolnikov.
Ključne besede: koronarni bolnik, rehabilitacijska vadba, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 22.03.2024; Ogledov: 114; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (950,08 KB)

2.
Ozaveščenost šolskih otrok o samopregledovanju kožnih sprememb
Barbara Kmetec, 2023, diplomsko delo

Opis: Koža je naš največji organ, ki ima pomembno zaščitno vlogo. Ker je veliko bolezni, ki se že v začetnih fazah odražajo na koži, je toliko bolj pomembno, da le-to redno opazujemo in ob kakršnih koli spremembah pravočasno ukrepamo. Stroka je enotna, da bi samopregledovanje po pravilu ABCDE moralo postati redna praksa, saj le preventiva omogoča pravočasno prepoznavanje spremenjenih kožnih znamenj, nastanek novih in posvetovanje pri zdravniku. Svetovano je, da si vsak posameznik pregleda kožo celotnega telesa 1x na mesec.
Ključne besede: Kožne spremembe, šolski otroci, sistematski pregledi, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 267; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

3.
Osveščenost med mladostniki moškega spola o humanem papiloma virusu
Laura Ruhitelj, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: HPV je eden najpogostejših povzročiteljev spolno prenosljivih bolezni. Ker je večina okužb asimptomatskih, se lahko virus prenaša tudi nevede. Zaradi povečane stopnje rakavih obolenj in genitalnih bradavic smo tudi v Sloveniji uvedli cepljenje dečkov in mladostnikov. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kakšna je osveščenost moške populacije o cepljenju proti HPV. Metode: Izvedli smo pregled literature v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Za prikaz iskanja, pregleda in izbire člankov smo uporabili priporočila PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je na svetovni ravni še zmeraj premalo razširjeno cepljenje proti HPV med fanti. V končno analizo smo vključili 13 raziskav, pri katerih smo ugotovili, da ima cepivo pozitiven učinek, je varno ter učinkovito proti trajnim okužbam, povezanim s HPV 6/11/16/18. Razprava in zaključek: Mladostniki moškega spola po vsem svetu imajo zelo malo znanja o HPV, zato bi jih bilo treba dodatno osveščati in izobraževati o okužbah in možnostih učinkovitega preprečevanja okužb. Izobraževanja bi bilo treba izvesti že v osnovnih in srednjih šolah. Potrebno bi bilo tudi splošno osveščanje celotne družbe.
Ključne besede: humani papiloma virus, mladostnik, moški, preventiva, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 18.01.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (700,86 KB)

4.
Obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstva
Žan Flakus, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Debelost je bolezensko stanje, prisotno po celem svetu, ki ga človeštvo pozna že mnogo let. Na žalost je moderni nezdravi življenjski stil privedel do ogromnega porasta otrok s povišano telesno maso/debelostjo. Debelost vpliva na otroka fizično, psihološko ter socialno. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela. Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo iskali v dveh podatkovnih bazah, PubMed in ScienceDirect ter dodatno pregledali Google učenjak z iskalnim nizom in vključitvenimi kriteriji. Naredili smo kritično oceno člankov in tematsko analizo. Rezultat: V končno analizo smo vključili 6 raziskav. Kot glavno kategorijo smo izpostavili obravnava debelosti pri otrocih na primarni ravni zdravstvenega varstva ter podkategoriji preventivna obravnava debelosti pri otrocih in kurativna obravnava debelosti pri otrocih. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imamo v primarnem zdravstvenem varstvu ogromno preventivnih pregledov ter metod za preprečevanje debelosti. Prav tako imamo tudi ogromno znanja in izkušenj, ki jih nudimo otrokom in staršem, vendar kljub temu število prekomerno prehranjenih/debelih otrok raste. Vzroki za to so predvsem sedeči način življenja, nezdrave navade, premalo gibanja. Ogromen vpliv na zdravje otrok imajo tudi starši. Otroška debelost predstavlja danes, in bo tudi v prihodnje, velik izziv pri zdravstvenih obravnavah otrok.
Ključne besede: prekomerna prehranjenost, otroška debelost, nezdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 659; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (918,36 KB)

5.
Poznavanje lymske borelioze med študenti
Martina Karba, 2021, diplomsko delo

Opis: Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki lahko pusti resne posledice na zdravju, če se ne zdravi pravočasno. Ker se število primerov v Sloveniji vsako leto povečuje, smo se odločili, da v raziskavi raziščemo, kako dobro so študenti zdravstvene nege in študenti ekonomsko-poslovne fakultete ozaveščeni o bolezni ter ali obstaja razlika v znanju med njimi. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalno orodje smo uporabili anketni vprašalnik. Študijski vzorec je zajemal 90 študentov zdravstvene nege in 90 študentov ekonomsko-poslovne fakultete. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih podrobneje predstavili. V zaključnem delu smo ugotovili, da je znanje študentov zdravstvene nege in študentov ekonomsko-poslovne fakultete omejeno. Opazili smo razliko med njimi, predvsem pri poznavanju bolezni in kako se bolezen pravilno zdravi. Negativen kazalec je, da večina študentov ekonomsko-poslovne fakultete še ni slišala za lymsko boreliozo. Prav tako jih je polovica mnenja, da imamo v Sloveniji cepivo proti lymski boreliozi in da je pravilna odstranitev klopa z oljem in krožnimi gibi. S temi odgovori se strinjajo tudi nekateri študenti zdravstvene nege, kar za našo stroko predstavlja težavo. Veliko več znanja imajo študenti obeh fakultet o zaščiti in poznavanju simptomov bolezni. Razlike v znanju študentov so se pojavile na različnih področjih. Glede na dejstvo, da je bil en del anketiranih študentov zdravstvene nege, ki bodo v prihodnje postali usposobljeni zdravstveni delavci, je njihovo znanje na nekaterih področjih pomanjkljivo tako kot znanje študentov ekonomsko-poslovne fakultete.
Ključne besede: lymska borelioza, študenti, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 13.10.2021; Ogledov: 704; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

6.
OSVEŠČENOST BOLNIKOV O ANTIKOAGULANTNI TERAPIJI
Martina Draganič, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami. Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor). Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja. Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje le-teh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 711; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

7.
Kakovost življenja starostnikov v domačem okolju
Anja Mežan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave. Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001). Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Ključne besede: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Objavljeno v DKUM: 13.08.2021; Ogledov: 1650; Prenosov: 325
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Objavljeno v DKUM: 07.07.2021; Ogledov: 877; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (529,07 KB)

9.
Pomen samopregledovanja pri zgodnjem odkrivanju predrakavih sprememb na modih
Katja Brilej, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Incidenca raka mod se iz leta v leto povečuje. Da bi lahko to preprečili oziroma zmanjšali, je izjemno pomembno, da predvsem mladi moški spoznajo pomen izvajanja samopregledovanja mod. Namen zaključnega dela je bil, ugotoviti znanje moških o raku mod in samopregledovanju mod ter izvajanje le-tega. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo spletno anketo. Kot inštrument zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 polnoletnih moških. Rezultati: Ugotovili smo, da se vsi anketirani moški zavedajo pomena samopregledovanja mod, vendar ga v veliki meri ne izvajajo (31 %) oziroma ga izvajajo občasno (46 %). Menijo, da imajo o tej temi premalo informacij in premalo znanja. Večina se je s pojmom samopregledovanje mod srečala na sistematičnem pregledu v šoli, na internetu in v medijih. Moški so menili, da je stopnja ozaveščenosti in izvajanja samopregledovanja mod nizka (51 %). Razprava in sklep: Znanje moških o samopregledovanju mod je nizko, zato si želijo, da bi se o tej temi več govorilo in jo promoviralo. Z aktivnostmi promocije samopregledovanja mod, usmerjene v vzgojo in izobraževanje, bi lahko dvignili ozaveščenost moških o pomenu izvajanja samopregledovanja in simptomih raka mod.
Ključne besede: rak mod, samopregledovanje mod, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 20.05.2021; Ogledov: 777; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

10.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 24.03.2021; Ogledov: 1658; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

Iskanje izvedeno v 6.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici