| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


81 - 90 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran567891011121314Na naslednjo stranNa konec
81.
Zdravstveno vzgojni vidik državnega programa zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu
Milena Oblonšek, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: Seznanjenost žensk o državnim programom zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (DP ZORA) je prav gotovo povezana z odzivnostjo žensk na preventivni ginekološki pregled. V magistrskem delu je opisan pomen zdravstvene vzgoje pri DP ZORA. Raziskovalna metodologija: V raziskavi so zajete štiri skupine žensk. V prvi skupini je raziskovalni vzorec zajemal 150 žensk, ki so prišle na preventivni ginekološki pregled v dispanzer za ženske Slovenska Bistrica. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Tehnika zbiranja podatkov je bil anketni vprašalnik, s pomočjo katerega smo ugotavljali seznanjenost žensk o DP ZORA, raku materničnega vratu (RMV) in humanih papiloma virusih (HPV). Druga skupina je zajemala 30 žensk, katerim smo, ob pisnem vabilu DP ZORA, poslali še kratka navodila za pripravo na odvzem brisa materničnega vratu (BMV). V tretji skupini smo pridobili podatke o odzivnosti 100 žensk na prvo in ponovno vabilo DP ZORA. Za četrto skupino smo iz informacijskega sistema za vodenje registra uporabnic Mirena® naključno izbrali 50 žensk. Iz njihovih zdravstvenih kartonov smo pridobili podatke o vnetjih pred in po vstavitvi Mirene®. Podatke smo obdelali s statističnim programom Statistical Package for the Social Sciences (SPSS) ter jih grafično prikazali s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Kljub temu da je dobra polovica žensk seznanjena z DP ZORA, se jih večina na odvzem BMV ne pripravi pravilno (86 %). Uporabnice Mirene® imajo pogostejša vnetja od žensk z drugo zaščito. Sklep: Ženske so o DP ZORA in HPV slabo seznanjene. Velika večina se jih na pregled ne pripravi pravilno. Pogostejša vnetja so pri uporabnicah Mirene®. Zdravstvena vzgoja je ključna za informiranje žensk o nevarnostih dejavnikov tveganja in zgodnjih znakih za RMV. Ženske je potrebno motivirati za redno udeležbo na preventivne ginekološke preglede.
Ključne besede: DP ZORA, RMV, HPV, zdravstvena vzgoja, dispanzer za ženske, osveščenost žensk, medicinska sestra, Mirena®
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 2532; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (2,82 MB)

82.
Življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo v domačem okolju
Špela Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija je bolezen sodobnega časa in je pomemben socialno-medicinski problem. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. Bolezen z leti narašča, vendar tudi med mladimi ta bolezen ni neznanka. Pomemben del zdravljenja predstavlja tudi način življenja pacientov, saj lahko že s spremembo življenjskega sloga pripomorejo k zmanjšanju te bolezni. Namen: Predstaviti arterijsko hipertenzijo in zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri pacientih z arterijsko hipertenzijo ter z raziskavo ugotoviti način življenja pacientov z arterijsko hipertenzijo. Metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo analize strokovne literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja zaprtega tipa. Rezultati in diskusije: Predstavljeni so rezultati raziskave na temo življenje pacientov z arterijsko hipertenzijo. Raziskavo smo opravili v Zdravstveni postaji Šoštanj pri zdravniku družinske medicine. Vključeno je bilo 50 pacientov z arterijsko hipertenzijo, ki so v tistem času prišli k osebnemu zdravniku. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali ima večina pacientov z arterijsko hipertenzijo kakšno spremljajočo bolezen, ki je vzrok ali posledica arterijske hipertenzije in ali ima večina pacientov povišano telesno maso. Raziskava je pokazala, da ima 70 % vseh anketiranih spremljajoče bolezni, ki so vzrok ali posledica arterijske hipertenzije. Prav tako smo ugotovili, da ima kar 76 % anketiranih previsoko telesno maso.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, krvni tlak, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, zdravljenje.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2802; Prenosov: 252
.pdf Celotno besedilo (5,61 MB)

83.
ALKOHOL MED MLADOSTNIKI
Valentina Blazinšek, 2011, diplomsko delo

Opis: Uporaba alkohola je ena od oblik tveganega vedenja, s katero mladostnik išče razumevanje in odobravanje predvsem v družbi lastne generacije. Uporablja jo zlasti pod vplivom pritiskov z dveh strani: sveta odraslih in sveta vrstnikov, v katerem pogosto veljajo drugačna pravila, vrednote, oblike vedenja in komuniciranja, kot jih zapovedujejo odrasli. Zato je poseganje po alkoholu problem, ki mu veliko držav posveča posebno pozornost. Med številnimi zdravstvenimi problemi, ki tako ali drugače prizadevajo slovensko prebivalstvo je vsekakor škodljiva uporaba alkohola. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kot raziskovalni instrument, smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel ter rezultate ponazorili v obliki frekvenčnih grafov. Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost uživanja alkoholnih pijač srednješolcev na eni izmed celjskih gimnazij. V raziskavo je bil zajet vzorec 100 anketirancev. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da so mladostniki že zaužili alkoholno pijačo, da so najpogostejši dejavniki, ki mladostnika privedejo do zaužitja alkohola neurejene družinske razmere, prav tako pa je raziskava pokazala, da imajo mladostniki možnost, da se o pitju alkohola in o posledicah uživanja pogovorijo s svojimi starši. Z raziskavo smo ugotovili, da v lokalih postrežejo osebi, ki je mladoletna alkoholno pijačo, čeprav je prodaja le teh mladostnikom zakonsko prepovedana. Razprava in sklep. Veliko mladostnikov posega po alkoholnih pijačah že pred dopolnjenim 18. letom, ki velja za mejno leto v smislu uživanja alkoholnih pijač v skladu z zakonom. Zakon o omejevanju porabe alkohola bi moral biti bolj strog, da bi se lokale, ki strežejo alkoholne pijače mladoletnim osebam strogo kaznovalo.
Ključne besede: mladostnik, starši, šola, alkohol, politika do alkohola, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 4429; Prenosov: 525
.pdf Celotno besedilo (654,05 KB)

84.
PREHRANA PRI OTROCIH - UŽIVANJE SADJA IN ZELENJAVE PRI 11-LETNIH OSNOVNOŠOLCIH
Beti Zafran, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu je predstavljen problem nezadostnega uživanja sadja in zelenjave pri otrocih v Ljubljanski regiji. Nezadosten vnos je predstavljen z vidika spola, s kulturnega, z izobraževalnega vidika ter socialno-ekonomskega statusa in vpliva zaužite količine sadja in zelenjave na telesno težo otrok. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvantitativna metoda dela. Raziskovalna inštrumenta sta validirana anketna vprašalnika za starše in otroke. Vsebujeta kombinirane tipe vprašanj in za otroke vključujeta metodo jedilnika prejšnjega dne (24-hour recall) ter metodo pogostosti uživanja posameznih živil (food frequency questionnaire). Rezultati. Na podlagi vzorčnih podatkov sklepamo, da povprečen enajstletni otrok v Ljubljanski regiji ne zaužijejo dovolj sadja v primerjavi s prehranskimi priporočili, čeprav kar 40% otrok ni zaužilo vsaj 150 g sadja in 18,7% otrok v opazovanem dnevu ni zaužilo sadja. Veliko premalo v primerjavi s priporočenimi vrednostmi pa otroci pojejo zelenjave. Povprečni dnevni primanjkljaj zelenjave znaša 175 g od priporočene količine 250 g. Skoraj 35 % otrok v opazovanem dnevu ni pojedlo zelenjave. V vzorcu enajstletnih otrok ni povezanosti med indeksom telesne mase in količino zaužitega sadja in zelenjave, pač pa obstaja šibka pozitivna povezanost med zaužito dnevno količino sadja in dnevno količino zelenjave (Spearmanov rho = 0,310). V primerjavi s fanti, deklice zaužijejo povprečno 17g več zelenjave. Za polovico otrok (dečkov in deklic) v vzorcu lahko rečemo, da pojejo manj kot 40 g zelenjave dnevno. Razlike v dnevnih količinah zelenjave med spoloma so mejno statistično značilne. Socialnoekonomske lastnosti družin opazovanih otrok ne vplivajo na količine zaužitega sadja in zelenjave. Sklep. Rezultati so pomemben prispevek k povečanju znanja o količini zaužitega sadja in zelenjave pri otrocih. Nova spoznanja so lahko temelj za zdravstveno-vzgojno delo pri preventivnem delu s šolarji na področju povečevanja vnosa sadja in zelenjave, skladno s strateškimi usmeritvami za preusmeritev pozornosti od bolezni k zdravju.
Ključne besede: sadje in zelenjava, otroci, nezadosten vnos, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 19.10.2011; Ogledov: 2239; Prenosov: 244
URL Povezava na celotno besedilo

85.
Vloga družine pri otroku s kronično boleznijo
Barbara Vavkan, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Kronična bolezen spremeni otrokov način življenja in njegove navade ter postavi otroku različne omejitve. Posledično otrok postane odvisen od staršev in medicinskega osebja. Pri večini otrok se zmanjša samostojnost, pojavita se strah in negotovost. Prvi reakciji staršev ob potrditvi diagnoze kronične bolezni sta šok in nepriznavanje, nato pa se starši soočijo z boleznijo in otroku maksimalno pomagajo. Vsaka družina, ki ima kronično bolnega otroka, spremeni svoj življenjski slog tako, da je najbolj primeren in koristen za otroka. Namen: Predstaviti vlogo družine pri otroku, ki ima potrjeno diagnozo kronične bolezni. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali se spremeni življenje družine s kronično bolnim otrokom in če se, na kakšen način. Metode: Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Teoretična izhodišča smo predstavili s pomočjo domače in tuje literature. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 25 staršev kronično bolnih otrok, ki so obravnavani v predšolskem dispanzerju in dispanzerju za šolske otroke in mladino v Zdravstvenem domu Velenje. Rezultati in diskusije: Podatki, ki smo jih pridobili z raziskavo, kažejo da v večini vse družine spremenijo svoj življenjski slog ob potrditvi diagnoze kronične bolezni otroka. Ugotovili smo tudi, da je vloga družine pri kronično bolnem otroku zelo pomembna, saj se otrok v družini, ki mu stoji ob strani in mu pomaga, počuti varnega in sposobnega obvladovanja svoje bolezni. Raziskava kaže, da celotna družina najpogosteje spremeni prehranjevalne navade in želi koristno preživeti prosti čas s kronično bolnim otrokom.
Ključne besede: otrok, kronična bolezen, družina, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, vloga družine, življenje
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 2507; Prenosov: 437
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

86.
Pravica šolskih otrok do zdravja in zdravstvene nege v Republiki Hrvaški
Vesna Stipeć, 2012, magistrsko delo

Opis: V obdobju odraščanja imajo otroci različne pravice. Ena od bistvenih je pravica do zdravstvene zaščite oziroma ohranjanja in izboljšanja zdravja. V okviru zdravstvene zaščite in pravice do zdravja se morajo otrokom omogočiti najvišji standardi pri ohranjanju zdravja, pri zdravljenju in rehabilitaciji. Tako se jim omogoča popolno in dostojno življenje v pogojih, ki uveljavljajo njihovo dostojanstvo, samozavest in enakopravno sodelovanje v družbi. Izvedli smo raziskavo, katere namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri so otroci informirani glede njihovih pravic v zdravstvu in v kolikšni meri jih uporabljajo; določiti kakšna je osveščenost otrok in staršev z namenom ohranjanja in napredovanja zdravja šolskih otrok na področju Republike Hrvaške. Raziskovalna metodologija. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabljen je bil delno strukturiran vprašalnik za učence in za starše šolskih otrok. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 učencev, ki so prihajali na redne sistematične preglede in 50 staršev, ki so otroke spremljali. Dobljene podatke smo ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov ter obrazložili v Microsoft Wordu. Rezultati. Raziskava je pokazala, da se pravice otrok povezane z zdravjem ne spoštujejo in ne izvajajo v celoti. Šolski otroci premalo skrbijo za njihovo zdravje, medtem, ko medicinske sestre skrbijo za zdravje šolskih otrok po programu. V raziskavi ugotavljamo pozitivno stališče staršev glede cepljenja in ohranjanja zdravja. Starši menijo, da je cepljenje proti nalezljivim boleznim nujno za zdravje njihovih otrok. Za mnenje otrok v zvezi z zdravjem bi morali biti bolj dovzetni in jih tudi bolj upoštevati, z dobro komunikacijo pa bi to tudi z lahkoto dosegli. Sklep. Z dobro in pravilno komunikacijo, zdravstveno vzgojo in svetovalnim delom moramo poučiti posameznike in skupine mladih, da prepoznajo tveganje in sprejmejo zdrav način življenja. Otroke je treba tudi poučiti in jih spodbujati k samostojnosti in izražanju lastnega mnenja.
Ključne besede: zdravje, pravice otrok šolske dobe, cepljenje proti nalezljivim boleznim, zdravstvena vzgoja, komunikacija.
Objavljeno: 07.06.2012; Ogledov: 2520; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

87.
Osveščenost mladostnikov o celiakiji
Tina Ban, 2011, diplomsko delo

Opis: Celiakija je imunsko pogojena sistemska bolezen, ki prizadene predvsem začetni del črevesa in nastane kot posledica uživanja glutena pri genetsko predispondiranih osebah. Bolezen prizadene okoli 1 % prebivalstva in ni le bolezen otrok, pojavi v kateri koli starosti. Dieta brez glutena je še vedno edina znana metoda zdravljenja. Diplomsko delo Osveščenost mladostnikov o celiakiji sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo opisali bolezen celiakijo, njene pojavne oblike, preiskave v diagnostiki celiakije, celiakija v različnih življenjskih obdobjih, prehrana pri celiakiji, vloga medicinske sestre pri osveščanju mladih o celiakiji ter delovanje Slovenskega društva za celiakijo. V empiričnem delu so prestavljeni rezultati raziskave s katero smo želeli ugotoviti poznavanje bolezni celiakija med mladostniki.
Ključne besede: celiakija, zdravstvena vzgoja, dieta, mladostnik, medicinska sestra
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 1774; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (628,75 KB)

88.
DEBELOST PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH
Mitja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu prikazujemo problematiko učencev s prekomerno težo in debelostjo v osnovni šoli, njihove prehranjevalne navade in gibalne sposobnosti. Predstavili smo pomen telesne dejavnosti na zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljamo program zdravega prehranjevanja in zdravega hujšanja otrok in mladine in vlogo medicinske sestre in dispanzerja za otroke in mladostnike. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke prekomerne teže in debelosti pri otrocih v osnovni šoli med prvo, drugo in tretjo triado. Ugotavljali smo tudi, kakšen odnos imajo osnovnošolci do prehrane, telesne dejavnosti, kakšno je njihovo mnenje o svoji telesni podobi ter splošno mnenje o zdravem načinu prehranjevanja in pomembnosti gibanja. Metode: Za raziskavo smo uporabili strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko otrok je prekomerno hranjenih in koliko jih že ima problem z debelostjo. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke po posameznih triadah. Ugotovili smo, da je bila že v prvi triadi tretjina otrok s prekomerno težo in tretjina s problemom debelosti. Diskusija o zaključku: Ugotovili smo, da otroci poznajo pomen zdravega načina življenja za kasnejše življenjsko obdobje. Ugotovili smo, da se otroci prehranjujejo zdravo, vendar nastane problem glede količine zaužite hrane ter neaktivne telesne dejavnosti.
Ključne besede: šolski otroci, prekomerna teža, debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3499; Prenosov: 705
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

89.
Kajenje med šolskimi otroki
Borut Panič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja med otroki, namen preventivnih programov za preprečevanje kajenja v osnovnih šolah ter zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre pri šolskem otroku z vidika kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost kajenja med šolskimi otroki. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo delno strukturiranega anketnega vprašalnika, ki je vseboval 16 vprašanj zaprtega in odprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal osnovnošolce od šestega do devetega razreda. Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da se mladi zavedajo škodljivosti kajenja, vendar jih kljub temu določen odstotek poseže po cigareti in tudi redno kadi. Najpogosteje jim prvo cigareto ponudijo prijatelji, kar nedvomno potrjuje vpliv vrstniških skupin na začetek kajenja med šolskimi otroki. O škodljivosti kajenja otroke najpogosteje poučijo starši in pedagoški delavci. Razprava in sklep. Iz raziskave je razvidno, da so osnovnošolci dobro poučeni o zdravstvenih posledicah kajenja. Šola kot izobraževalna institucija ima pomembno vlogo pri preprečevanju zgodnjega začetka kajenja šolskih otrok. Menimo, da bi bilo v program zdravstveno - vzgojnega izobraževanja nujno uvesti učinkovito sodelovanje šol ter zdravstvenih ustanov, kar po našem mnenju ni v zadostni meri zastopano. Vzajemno delo bi nedvomno prineslo boljše rezultate pri preprečevanju kajenja med mladostniki.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, šolski otroci, zdravstvene posledice kajenja, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2354; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (630,99 KB)

90.
Diabetično stopalo pri starostniku
Barbara Senčar, 2011, diplomsko delo

Opis: Sladkorna bolezen je kronična bolezen, ki traja vse življenje in zahteva neprekinjeno zdravljenje in zdravstveno nego. Pravilna prehrana je eden od dejavnikov, ki vplivajo na dobro obvladovanje sladkorne bolezni. Med drugimi dejavniki, ki pripomorejo k dobri urejenosti sladkorne bolezni, so redna telesna aktivnost, osebna higiena, samokontrola in redno jemanje zdravil. Z raziskavo smo želeli ugotoviti težave starostnikov s sladkorno boleznijo, ter njihovo razumevanje preventivnih ukrepov. V raziskavo je bilo vključenih 80 starostnikov s sladkorno boleznijo, in sicer 40 starostnikov iz Zasebne ambulante splošne medicine Sladki Vrh in 40 starostnikov iz Zasebne ambulante splošne medicine Šentilj. Rezultati raziskave so pokazali, da so pri več kot polovici starostnikov s sladkorno boleznijo prisotne težave, ki se največkrat kažejo kot bolečine in spremembe na nogah. Ugotovili smo, da večina starostnikov razume pomen izvajanja preventivnih ukrepov, saj si redno pregledujejo stopala vsaj 1krat na teden, poznajo pa tudi navodila za preprečevanje komplikacij na nogah.
Ključne besede: starostnik, sladkorna bolezen, diabetično stopalo, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2132; Prenosov: 419
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici