| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Seznanjenost žensk z dejavniki tveganja za nastanek raka na rodilih
Bojana Turičnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni maligni tumorji rodil, znaki bolezni, diagnostične metode in zdravljenje, različni dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek raka na rodilih, kakšen vpliv ima dednost na nastanek bolezni, kaj se dogaja s spolnostjo žensk v času zdravljenja in zdravstveno vzgojno delo diplomirane medicinske sestre. V drugem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo, septembra 2010, opravili v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor (OE Varstvo žensk), med pacientkami, ki so ta dan obiskale svojega izbranega ginekologa. Vprašalnik je bil sestavljen iz 18. vprašanj, raziskati pa smo želeli, ali ženske poznajo dejavnike tveganja in znake bolezni, kje dobijo največ informacij o dejavnikih tveganja in če ženske z višjo izobrazbo bolj poznajo dejavnike tveganja kot tiste z nižjo. Rezultati so pokazali, da ženske z višjo izobrazbo bolj poznajo dejavnike tveganja, da ženske poznajo znake bolezni, da so na splošno seznanjene z dejavniki tveganja, da največ informacij o tem dobijo iz medijev (tv, radio), najmanj pa od medicinske sestre, kar pa je zelo zaskrbljujoč podatek, saj je ravno medicinska sestra tista, s katero je ženska najprej v stiku, ko obišče izbranega ginekologa, ženske pa zelo pogosto svoje težave zaupajo medicinskim sestram.
Ključne besede: rak rodil, dejavniki tveganja, FIGO klasifikacija, dednost, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 1716; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (21,70 MB)

62.
Urinska inkontinenca kot posledica okužbe sečil pri ženskah
Tadeja Žalik, 2010, diplomsko delo

Opis: Okužba sečil je ena najpogostejših vnetnih obolenj, ki najpogosteje prizadene ženske in se pogosto ponavlja. Je izjemno neprijetna in simptomov okužbe skorajda ne moremo spregledati, prisotno je neprestano tiščanje na stranišče, med uriniranjem pa je prisoten pekoč občutek. Pacientka pogosto izloča male količine urina, v katerih lahko zazna celo nekaj krvi, pojavljajo pa se tudi bolečine v spodnjem delu trebuha in hrbta. Veliko avtorjev navaja, da je okužba sečil med najpogostejšimi vzroki za nastanek urinske inkontinence. Veliko žensk ima težave s ponavljajočimi se okužbami sečil ob tem pa tudi z uhajanjem urina. Urinska inkontinenca je pogosta in zelo moteča motnja, ki bistveno vpliva na kvaliteto življenja ženske. Namen diplomskega dela je predstaviti okužbo sečil in kot posledico le-te urinsko inkontinenco. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, v teoretičnem delu je predstavljena okužba sečil (simptomi okužbe, dejavniki tveganja za nastanek okužbe sečil, laboratorijske preiskave, zdravljenje in nekaj splošnih nasvetov ženskam pri okužbi sečil) in posledično le-te urinska inkontinenca (vrste urinske inkontinence, dejavniki tveganja, dokazovanje, zdravljenje). V nadaljevanju je predstavljena vloga medicinske sestre v prizadevanju za izboljšanje zdravja, saj le-ta s svojim znanjem in izkušnjami lahko vpliva na boljše počutje in kakovostnejše življenje ženske. V empiričnem delu so prikazani izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti, kako so ženske poučene o dejavnikih tveganja za nastanek okužbe sečil, če prepoznavajo znake za tovrstno obolenje in če imajo ženske v času okužbe sečil težave z uhajanjem urina. Raziskava je pokazala, da so ženske poučene o dejavnikih tveganja za nastanek okužbe sečil in prepoznavajo znake za tovrstno obolenje. Polovica anketiranih žensk je v času okužbe sečil imela težave z uhajanjem urina.
Ključne besede: Ključne besede: okužba sečil, vnetje mehurja, inkontinenca, uhajanje urina, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 24.12.2010; Ogledov: 2502; Prenosov: 412 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

63.
Zdravstvena nega bolnika s poškodbo hrbtenjače v ledvenem delu hrbtenice
Irena Potočnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo prikazali anatomijo, fiziologijo, patologijo, diagnostične metode in načine zdravljenja s poudarkom na zdravstveni negi bolnika s poškodbo hrbtenjače v ledvenem delu hrbtenice. Bolnik, ki je utrpel takšno poškodbo, potrebuje ob sebi negovalni in zdravstveni tim, ki mu bo stal ob strani, ko se bo soočal s svojo spremenjeno telesno podobo. Negovalni problemi so na področju vseh življenjskih aktivnosti, vendar jih zaradi možnosti zgodnje mobilizacije, kjer ima rehabilitacija pomembno vlogo, sodobnega znanja in pripomočkov lažje obvladamo. Tukaj se zdravstvena nega in rehabilitacija močno prepletata. Predstavili smo tudi komunikacijo z bolniki in njihovimi svojci. Medicinska sestra potrebuje zelo razširjeno in poglobljeno strokovno znanje, izkušnje in osebnostne lastnosti, ki omogočajo dobro komunikacijo in empatijo. Zdravstveno vzgojno delo se prične že v bolnišnici in je eden najpomembnejših poslanstev medicinske sestre. Z njo želi bolnike usposobiti za sodelovanje pri zdravljenju njihove bolezni in nadaljnje življenje. V diplomskem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili 40 medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom v Enoti intenzivne medicine operativnih strok in na Travmatološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje, ugotavljali pomen vključevanja zdravstvene nege v rehabilitacijo, komunikacije z bolnikom in svojci ter zdravstvene vzgoje. Pokazati smo želeli tudi, ali delo z bolniki, ki so utrpeli poškodbo hrbtenjače v ledvenem delu hrbtenice, stresno in fizično vpliva na medicinske sestre in zdravstvene tehnike.
Ključne besede: spinalni bolnik, medicinska sestra, hrbtenica, hrbtenjača, zdravstvena nega, komunikacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 02.02.2011; Ogledov: 2807; Prenosov: 477
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

64.
INFORMIRANJE IN ZDRAVSTVENA VZGOJA STARŠEV IN OTROK PRI OPERATIVNI ODSTRANITVI NEBNIC ALI ŽRELNICE
Nataša Leskovšek, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Pri otrocih se zelo pogosto srečujemo z vnetnimi obolenji žrela in srednjega ušesa in njihovimi posledicami, katerih vzrok je lahko povečana žrelnica ali nebnici. Rešitev za prekinitev obolevnosti je operativna odstranitev žrelnice ali nebnic. Ker je vsaka hospitalizacija za otroka stresna, prav tako pa tudi za starše, moramo zagotoviti zadostno količino informacij za starše, da lahko otroka dobro pripravijo na hospitalizacijo. Starše je potrebno seznaniti tudi z otrokovimi pravicami. Vedno moramo poskrbeti za otrokovo varnost in v vse aktivnosti vključevati starše. Ves čas hospitalizacije izvajamo zdravstveno vzgojo staršev in otroka, jih seznanimo z vsemi posebnostmi po operativnem posegu in kako mora potekati oskrba otroka doma. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, ali so starši zadostno informirani o hospitalizaciji otroka in kakšna je njihova zaskrbljenost. Prav tako smo želeli ugotoviti, kdo od zdravstvenih delavcev podaja staršem informacije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program PASW, s pomočjo katerega smo, glede na raziskovalna vprašanja, potrjevali raziskovalne hipoteze s statističnimi testi, χ2 test in t-test. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 staršev otrok, starih od 2 do 6 let, ki so bili hospitalizirani na ORL oddelku splošne bolnišnice, 27 medicinskih sester in 3 zdravstvene tehnike, ki so v času raziskave izvajali zdravstveno nego otroka. Rezultati. Dva izdelana vprašalnika sta nam zagotovila zadovoljive rezultate za ugotovitve, na katerem področju moramo naše delo še izpopolniti. Sklep. Starši otrok so zadostno informirani o hospitalizaciji otroka, njihova zaskrbljenost in prestrašenost pa ni odvisna od sobivanja starša z otrokom.
Ključne besede: Otrok, operativna odstranitev nebnic ali žrelnice, informiranje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 2839; Prenosov: 650 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (530,13 KB)

65.
Zdravstvena nega starostnika z broinhialno astmo
Nataša Čeh Selak, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pri starostniku z bronhialno astmo. V Sloveniji za astmo zboli približno 5% odraslih in 10% otrok. Kljub temu, da je astma nepredvidljiva in lahko celo ogroža življenje, pa lahko pravilno zdravljen starostnik živi popolnoma normalno. Slabo zdravljena in slabo vodena astma lahko povzroča hude neprijetnosti, pomembno zmanjšuje starostnikovo kakovost življenja ali ga celo nevarno ogroža. Patronažna medicinska sestra ob starostniku preživi veliko časa in ima pri izvajanju zdravstvene nege in zdravstvene vzgoje pomembno vlogo. V empiričnem delu diplomskega dela smo izvedli študijo primera starostnika z bronhialno astmo. Starostnik je bil obravnavan po konceptualnem modelu Virginije Henderson in po procesni metodi dela. Na osnovi zbranih podatkov smo izpostavili aktualne in potencialne negovalne diagnoze. Ugotovili smo, da je osrednji problem starostnikovo slabo poznavanje bolezni in pomanjkljivo poznavanje tehnike inhalatorne terapije. Pomembno je poučiti starostnika in njegove svojce, da je samonadzor edini način, ki omogoča uspešno kontrolo bolezni.
Ključne besede: Astma, starostnik, patronažna medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, timsko delo.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 2370; Prenosov: 359
.pdf Celotno besedilo (276,72 KB)

66.
VPLIV KRONIČNO VNETNE ČREVESNE BOLEZNI NA KAKOVOST ŽIVLJENJA BOLNIKOV
Andreja Španring, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Danes postaja pojem kakovosti življenja vse bolj pomemben. Eden izmed pomembnejših dejavnikov, ki opisuje kakovost življenja je zdravje posameznika, ki pa v današnjem času predstavlja tudi družbeno normo. Vsaka, posebno še kronično potekajoča bolezen, prinaša zaradi značilnega poteka in posledic, določene spremembe v življenju bolnika. Bolniki s kronično vnetno črevesno boleznijo se ne spopadajo samo z oslabljenim telesom in fizično bolečino, ampak tudi s psihičnimi in socialnimi posledicami bolezni ter z mnogimi negotovostmi in strahovi, ki nastopijo tekom zdravljenja. Zdravstvena nega ima pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovosti bolnikovega življenja, katere izvajalka je medicinska sestra, ki bolnika pouči, mu svetuje in ga motivira za spremembo življenjskega sloga, ki je nujno potreben za kakovost življenja, kljub kronični bolezni. Metodologija in raziskovanje: Uporabili smo deskriptivno metodo dela, za pridobitev podatkov smo pripravili anonimen vprašalnik. Razdelili smo ga 30 članom Društva za kronično vnetno črevesno bolezen sekcije štajerske regije. Dobljene podatke smo računalniško obdelali in ponazorili z grafi. Rezultati: Bolniki v veliki večini menijo, da se jim je ob pojavu kronično vnetne črevesne bolezni spremenila kakovost življenja. Največja težava bolnikom v vsakdanjem življenju je, da se počutijo šibko, utrujeno in izčrpano. Bolniki poskušajo upoštevati načela zdravega življenja, vendar tega ne moremo trditi za vse. Razprava: Kronično vnetna črevesna bolezen vpliva na kakovost življenja bolnikov in ne prizadene le telo bolnika, ampak tudi njegove občutke, čustva in odnose s socialnim svetom. Zato je pomembno, da se bolniki čim prej z boleznijo sprijaznijo, se naučijo z njo živeti ter poskušajo upoštevati načela zdravega načina življenja.
Ključne besede: kakovost življenja, bolnik, kronično vnetna črevesne bolezen, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 07.12.2011; Ogledov: 1952; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

67.
Zdravstvenovzgojno delo medicinske sestre pri preprečevanju nastanka razjede zaradi pritiska
Mirjam Šteharnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Razjeda zaradi pritiska je kronična rana, ki potencialno ogroža bolnike, vpliva na slabšo kakovost življenja in na potek bolezni. Pri tem ima medicinska sestra velik vpliv z osveščanjem bolnikov in njihovih svojcev glede vzrokov nastanka razjede zaradi pritiska in dejavnikov tveganja. Raziskavo smo izvedli med 50 medicinskimi sestrami, ki se pogosteje srečujejo z ogroženimi bolniki. Ugotavljali, ali imajo medicinske sestre dovolj časa in znanja za učenje bolnikov o preventivnih ukrepih, ali so bolniki dovolj osveščeni glede načinov preprečevanja razjede zaradi pritiska in če obstaja dovolj literature glede preprečevanja razjede za laike. Ugotovili smo, da medicinske sestre imajo dovolj znanja za učenje bolnikov, vendar kar 82 odstotkov anketiranih medicinskih sester za to nima časa. Večina anketiranih je prepričanih, da obstaja premalo literature glede preprečevanja razjede zaradi pritiska za laike, ob čemer ocenjujejo, da je potreba po takšnem gradivu iz bolnikove strani velika.
Ključne besede: razjeda zaradi pritiska, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi, medicinska sestra, bolnik.
Objavljeno: 09.03.2011; Ogledov: 3052; Prenosov: 1082
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

68.
OZAVEŠČENOST PACIENTOV O OSTEOPOROZI
Urška Kreitner, 2011, diplomsko delo

Opis: Osteoporozo uvrščamo med sodobne bolezni, ki tako v svetu kot pri nas zaradi velike razsežnosti ne predstavlja samo ekonomskega, ampak tudi zdravstveni problem. Bolezen najbolj ogroža starostnike in ženske po menopavzi. Bolezen odkrijemo ponavadi šele takrat, ko se pojavijo komplikacije - zlomi. Najpogostejši zlomi so zlomi vretenc, najnevarnejši pa je zlom kolka. Najpomembnejša preiskava za odkrivanje osteoporoze je merjenje mineralne kostne gostote z metodo dvoenergijske rentgenske absorpciometrije. V diplomskem delu smo želeli predstaviti osteoporozo kot bolezen in pomen zdravstveno vzgojnega dela. Medicinska sestra ima pri tem pomembno vlogo, saj deluje kot zdravstvena vzgojiteljica in izvajalka zdravstvene nege na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Z diplomskim delom smo predvsem želeli izvedeti ali so pacienti dovolj ozaveščeni o osteoporozi, o njenih dejavnikih tveganja in načinom preprečevanja osteoporoze. Zanimalo nas je, kateri je glavni vir ozaveščanja ljudi o osteoporozi. V ta namen smo s pomočjo anketnih vprašalnikov izvedli raziskavo. Prostovoljno je sodelovalo 50 naključno izbranih pacientov iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote in diabetološke ambulante Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo dela. Primerjali smo znanje anketiranih med obema ambulantama. Izvedeli smo, da imajo pacienti iz ambulante za meritev mineralne kostne gostote nekoliko več znanja, kot pacienti iz diabetološke ambulante, vendar razlika ni bila velika. Skupno gledano njihovo znanje ni dovolj dobro in bi bilo potrebno izboljšati zdravstveno vzgojno delo, predvsem na primarni in sekundarni ravni. Z boljšim znanjem ljudi bi se zmanjšalo tvegaje za nastanek osteoporoze, prav tako bi se zmanjšala obolevnost pacientov. Osteoporozo je učinkoviteje preprečevati, kot pa zdraviti.
Ključne besede: medicinska sestra, osteoporoza, zdravstvena vzgoja, pacient, zlom kosti
Objavljeno: 15.03.2011; Ogledov: 2681; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (694,23 KB)

69.
Primerjava prehrambnih navad pomurskih in primorskih starostnikov
Zoran Kranjec, 2010, magistrsko delo/naloga

Opis: Zdrava prehrana je osnovni pogoj za ohranjanje zdravja, boljše počutje in kvalitetno življenje v obdobju starostnika. Z uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom zmanjšamo tveganje nastanka s prehrano pogojenih bolezni ter vplivamo na dolžino in kvaliteto življenja. Na prehranjevanje in zdravstveno stanje starostnika imajo pomemben vpliv fiziološki, psihološki, ekonomski in socialni dejavniki. Z raziskavo v magistrski nalogi smo želeli ugotoviti, če obstaja povezava med načinom prehranjevanja, družbenim slojem, izobrazbo in zdravstvenim stanjem starostnikov. Prav tako smo želeli ugotoviti, katere so glavne razlike v prehranjevalnih navadah med starostniki iz Pomurske in Obalno-Kraške regije. Raziskovalna metodologija. V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Za kvantitativne podatke je bil uporabljen program SPSS, s pomočjo katerega je bila izvedena statistična analiza podatkov (deskriptivna analiza, χ2 test, t-test). Raziskava je zajemala 50 starostnikov iz Pomurske regije in 50 starostnikov iz Obalno-Kraške regije, ki so člani društva upokojencev. Za tehniko zbiranja podatkov smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik o prehranjevalnih navadah starostnikov. Rezultati. Glede na regijo obstajajo med starostniki razlike v prehranjevalnih navadah, predvsem z vidika uživanja vrst mesa in maščob. Raziskava je pokazala, da 64 % pomurskih starostnikov boleha za srčno-žilnimi boleznimi, med primorskimi starostniki pa prevladujejo bolezni gibalnega sistema (58 %). Med pomurskimi starostniki je prisotna debelost v kar 40 %, medtem ko je primorskih starostnikov debelih zgolj 20 %. Ugotovili smo tesno povezavo med srčno-žilnimi obolenji, indeksom telesne mase, družbenim slojem in izobrazbo. Sklep. Število starostnikov se z leti povečuje, zato bi bilo potrebno pripraviti in promovirati enotna priporočila za zdrav življenjski slog v tretjem življenjskem obdobju. Pri tem zavzemajo pomembno vlogo medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje z zdravstveno-vzgojnim delom.
Ključne besede: prehrana, starostnik, hranilne snovi, prehrambna priporočila, medicinska sestra in drugo zdravstveno osebje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 10.03.2011; Ogledov: 2591; Prenosov: 466
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

70.
Poučevanje bolnikov s kronično ledvično boleznijo pred pričetkom nadomestnega zdravljenja
Polonca Pirnat, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen zgodnjega poučevanja bolnikov pred pričetkom nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavili smo načrt in vsebino programa učenja oz. preddializno edukacijo bolnikov. Pomembno je, da je bolnik pravočasno seznanjen s potekom bolezni in možnostmi nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Predstavljene so vse tri metode nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi in sicer hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Predstavili smo tudi psihološki vpliv pri bolnikih s končno ledvično odpovedjo in poudarili pomen vključevanja psihologa v program načrta preddializne edukacije. V diplomskem delu smo predstavili tudi rezultate raziskave, ki smo jo izvedli pri bolnikih, ki so pričeli z dializnim zdravljenjem v letu 2008. V raziskavi smo ugotavili, da je v program preddializne edukacije vključenih le 2/3 anketiranih bolnikov. Potrebne bodo korenite spremembe v izvedbi in vodenju programa preddializne edukacije. Bolniki ne dobijo dovolj informacij o svoji bolezni, o metodah nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi, kar v končni fazi vpliva na bolnikovo aktivno vključevanje v proces zdravljenja.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, nadomestno zdravljenje, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 2416; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici