| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


211 - 219 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran13141516171819202122Na naslednjo stranNa konec
211.
Osveščenost žensk o uporabi folne kisline v času nosečnosti
Helena Jelen, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Folna kislina je vitamin B9, ki ga najdemo v različnih vrstah hrane. Folna kislina je dosegljiva tudi v obliki prehranskega dopolnila, ki je primerno za vse ženske, ki načrtujejo nosečnost. Dodatek folne kisline (0,4 mg dnevno) k prehrani v času pred zanositvijo in do konca prvega tromesečja za 50 do 70 % zmanjša število prirojenih nepravilnosti nevralne cevi pri plodu. Metodologija raziskovanja: Pri izdelavi teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. V okviru empiričnega dela smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Raziskavo smo izvedli novembra 2017, uporabili pa smo anketni vprašalnik, sestavljen iz 11 vprašanj. Anketa je bila izvedena preko spleta. V raziskavi je sodelovalo 40 oseb ženskega spola. Rezultati: Ugotovili smo, da so ženske zadostno osveščene o uporabi folne kisline. Največ informacij o folni kislini ženske pridobijo v ginekoloških ambulantah, sledi različna literatura o nosečnosti ter internet. 91 odstotkov žensk je folno kislino uporabljalo 3 mesece pred nosečnostjo ali pa vsaj v prvem tromesečju nosečnosti. Sklep: Folna kislina je pomembno prehransko dopolnilo, ki je v času pred in v sami nosečnosti povezana z nižjo verjetnostjo napak v razvoju nevralne cevi ploda. Zdravstveni delavci imamo pomembno nalogo osveščanja žensk pred in v začetku nosečnosti o pomenu jemanja dodatka folne kisline, predvsem s podajanjem verodostojnih podatkov.
Ključne besede: vitamin B9, okvare nevralne cevi, prehransko dopolnilo, prehrana nosečnice, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 06.06.2018; Ogledov: 402; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (771,11 KB)

212.
Primerjava prehranjevalnih navad nosečnic glede na število nosečnosti
Petra Božič, 2018, magistrsko delo

Opis: Nosečnice s svojimi prehranjevalnimi navadami odločilno vplivajo na svoje zdravje in zdravje ploda, z uživanjem ustreznih živil pa zagotovijo zadosten vnos hranilnih in zaščitnih snovi, ki so potrebne za rast in razvoj ploda, vzdrževanje zdravja in normalno delovanje telesa. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v prehranjevalnih navadah nosečnic glede na število nosečnosti. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 22 vprašanj zaprtega tipa. Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Podatke, pridobljene z anketnimi vprašalniki, smo analizirali z uporabo t-testa in hi-kvadrat testa za ugotavljanje razlik med skupinama nosečnic. Signifikantnih razlik v prehranjevalnih navadah nosečnic, ki so noseče prvič, in nosečnic, ki so noseče drugič ali več kot drugič, nismo dokazali, zato ne moremo trditi, da se anketiranke katerekoli skupine prehranjujejo bolj skladno s priporočili o uravnoteženi prehrani. Ugotovili smo samo statistično značilnost med obema skupinama nosečnic pri uživanju živil, bogatih s folno kislino, kar pripelje do sklepa, da je uravnotežena prehrana med nosečnostjo zelo pomembna, saj se potrebe za hranila povišajo in primeren mora biti energijski vnos. Na področju priporočene prehrane nosečnic in na področju zdravstvnovzgojnega dela ostajajo odprta številna vprašanja, saj se ob spreminjanju priporočil o prehrani spreminja tudi sama prehrana.
Ključne besede: Zdravstvena vzgoja, priporočila, uravnotežena prehrana, obroki, izbira, stališča.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 213; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (561,05 KB)

213.
Seznanjenost nosečnic s poporodnimi duševnimi motnjami, načini njihovega odkrivanja in iskanjem pomoči
Anja Švikart, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Poporodne duševne motnje predstavljajo mejno področje med ginekološko in psihiatrično stroko. Za ugotavljanje tveganja za depresijo v perinatalnem obdobju se po svetu uporabljajo različni presejalni testi. Namen raziskave je ugotoviti, ali so nosečnice seznanjene s poporodnimi duševnimi motnjami ter presejalnimi vprašalniki za določitev depresivnega razpoloženja. Raziskovalna metodologija: Kvantitativna raziskava je bila izvedena junija 2018, podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom. V namenski vzorec so bile vključene ženske, ki so obiskovale šolo za bodoče starše. Rezultati so prikazani v deležih. Rezultati: Vključenih je bilo 30 žensk, starih od 21 do 42 let, povprečne starosti 30 let. Ugotovitve kažejo, da ženske poznajo poporodne duševne motnje (80%), vedo kje se presejalni vprašalniki nahajajo (69%), vendar so z vsebino slabo seznanjene. Informacije o poporodnih duševnih motnjah so pridobile predvsem iz spleta in v 27% od zdravstvenih delavcev. V primeru poporodnih duševnih motenj bi v 80% iskale pomoč pri osebnem zdravniku. Sklep: Duševne motnje po porodu so še vedno preveč stigmatizirane in se jim posveča premalo pozornosti. Tako ženske kot zdravstveni delavci so o problemu premalo poučeni, kar predstavlja velik javno zdravstveni in socialni problem.
Ključne besede: puerperij, duševno zdravje, presejanje, vprašalniki, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 321; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (439,66 KB)

214.
Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice
Jelena Čubra, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.
Ključne besede: sekundarna preventiva, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, usposabljanje, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 190; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

215.
Pomen partnerjeve podpore pri dojenju
Desire Dvoršak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Partner ima pri podpiranju dojenja ključno vlogo, saj lahko na mater otroka vpliva pozitivno ali negativno. Velik vpliv na dojenje in njegovo trajanje ima odnos med partnerjem in partnerico. Večina žensk, ki ima podporo partnerja, se odloči za dojenje že v času nosečnosti in kasneje tudi uspešno doji. Namen raziskave je raziskati pomen podpore in vključevanje partnerja v proces priprave na dojenje in dojenje partnerke. Raziskovalne metode: Kvantitativna raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, z vprašanji zaprtega in odprtega tipa. V namenski in priložnostni vzorec so bile vključene naključno izbrane matere otrok starih do dveh let, vključenih je bilo 84 doječih mater. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da se 87 % anketirank partnerjeva podpora pri dojenju zdi pomembna. Ugotovitve kažejo, da se v večini partnerji (87 %) na dojenje pripravljajo skupaj s svojimi partnericami in da jih je kar 97 % obiskovalo šolo za starše. Kar 89 % anketirank je mnenja, da so bili njihovi partnerji zaradi vključevanja v priprave na dojenje bolj v pomoč. Diskusija in zaključek: Partnerjeva podpora pri dojenju daje doječi materi samozavest. Partnerje bi se moralo o tej vlogi bolj osveščati in jih o dojenju poučiti, saj bi lahko le tako postali samoiniciativni. Pomembno je, da so partnerji zagovorniki dojenja, ki se aktivno vključujejo v proces dojenja in v njem tudi sodelujejo.
Ključne besede: očetovstvo, partnerski odnosi, sodelovanje, laktacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 109; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (952,96 KB)

216.
Pogostost uživanja alkohola med mladostniki
Jernej Majcen, 2019, diplomsko delo

Opis: Uvod: Alkohol je v svetu šesti najpomembnejši vzrok za prezgodnjo smrt in bolezni, v Evropi tretji, med mladimi v Evropi pa prvi. Namen diplomskega dela je bil raziskati uživanje alkohola med mladostniki in ugotoviti koliko izmed njih tvegano uživa alkohol. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo opisno (deskriptivno) metodo dela s študijem strokovne slovenske in tuje literature, za raziskovalni del pa kvantitativno metodologijo. Kot instrument raziskave smo uporabili standardiziran anketni vprašalnik Alcohol use disorders identification test [AUDIT], ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organizacija za odkrivanje tveganega uživanja alkohola. Raziskava je bila izvedena meseca maja 2018, v njej je sodelovalo 43 dijakov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da po ocenjevalni lestvici AUDIT vprašalnika pri 43 odstotkih anketiranih oseb obstaja povečano tveganje za nastanek socialnih in medicinskih problemov zaradi pitja alkohola. Oseb, ki kažejo povečano verjetnost za škodljivo pitje alkohola ali celo odvisnost je 17 odstotkov. Oseb, ki ne uživajo alkohola tvegano je 40 odstotkov. Diskusija in zaključek: Glede na rezultate raziskave in primerjave z drugimi ugotavljamo, da trend uživanja alkohola med mladimi ne upada. Posledično se postavlja vprašanje učinkovitosti preventivnih zdravstvenih programov.
Ključne besede: tvegano pitje, zdravstvena vzgoja mladih, tvegano vedenje, problematika mladih, dovoljene droge
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 281; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (578,43 KB)

217.
Osveščenost pacientov o anevrizmi abdominalne aorte
Katja Jambrovič, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V razvitem svetu okoli 15 % vseh bolezni predstavljajo bolezni srca in ožilja. Mednje sodi tudi anevrizma abdominalne aorte, ki je v večini primerov asimptomatska, zato se po navadi odkrije po naključju pri ultrazvoku trebuha. Namen diplomskega dela je predstaviti in opisati anevrizmo abdominalne aorte ter raziskati osveščenost pacientov o anevrizmi abdominalne aorte. Raziskovalna metodologija: Empirični del diplomskega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu januarju 2019. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vključeni so bili pacienti z diagnosticirano anevrizmo abdominalne aorte. Rezultate smo obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 90 % anketiranih ve, kaj je anevrizma abdominalne aorte, od tega jih 80 % ve, da je največji zaplet ruptura aorte. Glede ostalih informacij so anketirani slabše seznanjeni. Predavanj, povezanih z anevrizmo abdominalne aorte, bi se udeležilo 56 % anketiranih. Sklep: Anevrizma abdominalne aorte je zelo prikrita bolezen, zato bi s presejalnimi UZ preiskavami pripomogli k zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju. Tako bi preprečili nastanek večjih anevrizem abdominalne aorte.
Ključne besede: diagnostika, ožilje, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, znanje pacientov
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 114; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (578,26 KB)

218.
Opolnomočenje – pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 v ambulanti družinske medicine
Tadeja Gašparič Pincetić, 2019, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni. POVZETEK Izhodišča: Opolnomočenje bolniku s sladkorno boleznijo zagotovi sposobnost kritičnega razmišljanja, sposobnost poiskati si prave informacije, pripomore k spremembi vedenja in izboljša kakovost njegovega življenja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri so bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, obravnavani v ambulanti družinske medicine, opolnomočeni, in predstavili dejavnike, ki vplivajo na stopnjo opolnomočenja. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Instrument raziskave je bil anonimni vprašalnik, v katerega drugi del smo vključili vprašalnik za ugotavljanje opolnomočenja DES LF. Za obdelavo podatkov so bili uporabljeni Spearmanov koeficient korelacije, analiza variance ANOVA in T-test za dva neodvisna vzorca. Rezultati: Ugotovljeno je bilo dobro opolnomočenje omenjenih anketirancev v vseh raziskovanih dimenzijah opolnomočenja: upravljanje psihosocialnih vidikov sladkorne bolezni (x ̅ = 3,86 ± 0,43), ocenjevanje nezadovoljstva in pripravljenosti na spremembe (x ̅ = 3,62 ± 0,37) in določanje in doseganje ciljev ((x ) ̅ = 3,83 ± 0,48). Opolnomočenje se statistično značilno negativno povezuje s starostjo (r = -0,333, p = 0,009), trajanjem sladkorne bolezni (r = -0,413, p = 0,001) in urejenostjo sladkorne bolezni, merjeno s HbA1c (r = -0,321, p = 0,014), medtem ko med opolnomočenjem in stopnjo izobrazbe povezanosti ni (r = 0,145, p = 0,270). Diskusija in zaključek: Obravnava bolnika s sladkorno boleznijo tipa 2, ki temelji na njegovem opolnomočenju. Le-to pomaga pri izboljšanju samooskrbe, obvladovanju in izidu sladkorne bolezni, zato je potrebno ne glede na bolnikovo starost, izobrazbo, trajanje ali urejenost bolezni.
Ključne besede: Kakovost, samooskrba, zdravstvena vzgoja, kronična bolezen, zdravstveni delavec.
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 69; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (651,91 KB)

219.
Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti med odraslo populacijo
Manca Planovšek, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Prekomerna telesna teža in debelost sta velik problem pri nas in po svetu. Namen zaključnega dela je bil predstaviti razširjenost debelosti v savinjski regiji, med odraslo populacijo. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela pa smo za zbiranje podatkov uporabili anketni vprašalnik. Oblikovali smo ga na podlagi vprašalnika Nacionalnega inštituta za javno zdravje, vprašalnik CEBQ. Raziskava je potekala meseca maja 2019, v njej je sodelovalo 200 anketirancev med 21. in 65. letom starosti. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so moški in ženske v savinjski regiji čezmerno hranjeni. Povprečen ITM žensk v savinjski regiji znaša 25,74, povprečen ITM moških pa 26,71. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica ljudi pozna program CINDI in čemu je namenjen. Diskusija in zaključek: Razširjenost prekomerne telesne teže in debelosti je velik javno zdravstveni problem. Pomembno je, da zdravstveni delavci ozaveščamo ljudi o zdravem načinu življenja in zmanjševanju telesne teže, saj se morajo ljudje zavedati kako vpliva prekomerna telesna teža na njihovo počutje in zdravje.
Ključne besede: povečana telesna teža, problematika odraslih, program CINDI, zdravstvena vzgoja odraslih, indeks telesne mase
Objavljeno: 15.11.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici