| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 219
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
VPLIV PREHRANE NA ZDRAVJE ŠOLSKIH OTROK
Darja Lukman, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je poudarjena preventivna dejavnost z namenom, da opozorimo na potrebno vzgojo otrok, da bi lahko že zgodaj osvojili znanja o zdravem načinu življenja in tako živeli tudi v odrasli dobi. Osrednja tema so smernice zdravega prehranjevanja in vloga medicinske sestre pri promociji zdrave prehrane. Zaradi prezaposlenosti staršev so otroci mnogokrat prepuščeni samemu sebi in čas zapolnijo z gledanjem televizije in sedenjem pred računalnikom. Premalo se gibljejo na svežem zraku in uživajo nezdravo hrano, vse to pa vodi v slabe življenjske navade. Predstavili smo organizacijo zdravstvenega varstva otrok in mladine nekoč in danes, opisali determinante zdravja in motnje hranjenja. Veliko časa otroci preživijo v šoli, zato smo opisali Evropski projekt Zdravih šol. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na Osnovni šoli Frankolovo v januarju 2009. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako zdravo se prehranjujejo šolarji na Osnovni šoli Frankolovo in kakšno je njihovo znanje in odnos do zdrave prehrane. Ugotovili smo, da imajo slabe prehranjevalne navade, premalo uživajo sadje in zelenjavo, preveč uživajo slaščic in pijejo sladkane pijače.
Ključne besede: zdrava prehrana, promocija, zdravstvena vzgoja, šolski otroci, mladostniki, zdrav življenjski slog, medicinska sestra.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4003; Prenosov: 998
.pdf Celotno besedilo (294,93 KB)

12.
Vloga medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice
Katarina Duh, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena transplantacija ledvice, ki je že leta najboljši način zdravljenja pacientov s končno odpovedjo ledvic. Izboljša kakovost življenja, saj pripomore k boljši telesni, socialni in psihični rehabilitaciji. Omogoči, da se lahko pacient vrne v svoje normalno življenje. Vendar je za uspeh transplantacije in življenje s presajeno ledvico potrebna največja stopnja pacientovega sodelovanja. Pred transplantacijo mora opraviti številne preiskave, ki zagotavljajo, da bo transplantacija uspešna in da po njej ne bo prišlo do zapletov. V nadaljevanju je predstavljena specifična in zelo kompleksna vloga medicinske sestre – ki mora imeti posebne spretnosti in znanja – pri pripravi pacienta na transplantacijo. Pacienta je treba obravnavati kot celoto, pri čemer se upošteva njegovo psihično stanje in težave. Z zdravstveno vzgojo pacienta o transplantaciji ledvice se začne že v preddializnem obdobju. Pacientu je treba nuditi spoznanja o bolezni, mu pomagati pri premagovanju težav in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Učinkovitost njegovega sodelovanja je odvisna od poučenosti o preiskavah in raznih posegih, ki jih mora prestati pred transplantacijo ter o vseh vidikih same transplantacije. Medicinska sestra se mora zavedati, da lahko veliko pripomore k boljši poučenosti pacienta in da je lahko velika podpora pacientu in njegovi družini pri premagovanju težav. Pacient pa mora vedeti, da njegovo življenje lahko ostane zelo kakovostno, če bo pri zdravljenju dobro sodeloval.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, kronična, transplantacija, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 3664; Prenosov: 739
.pdf Celotno besedilo (562,22 KB)

13.
Nizka rast otrok in vloga medicinske sestre v pediatrični endokrinologiji
Barbara Smogavc, 2009, diplomsko delo

Opis: Mnoge starše skrbi, ali je njihov otrok premajhen. Primerjajo ga z vrstniki v vrtcu ali na šolskem igrišču, pa tudi s sorodniki in prijatelji. Nizka rast, ki je tema tega diplomskega dela bo poudarila redkost te bolezni. Diplomsko delo smo oblikovali v treh delih. V prvem delu je predstavljena nizka rast z medicinskega vidika. Anatomija endokrinih žlez, fiziologija delovanja rastnega hormona, ugotavljanje nizke rasti pri otroku in nadomestnem zdravljenju z rastnim hormonom k temu pa smo vključili še vlogo in naloge medicinske sestre v ambulanti za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC v Ljubljani. V drugem delu smo oblikovali standarde za antropološke meritve, ki se uporabljajo pri ugotavljanju nizke rasti pri otrocih, odvzem krvnega seruma za določitev količine rastnega hormona in o aplikaciji zdravila rastni hormon po procesu zdravstvene nege. V tem delu smo opisali tudi zdravstveno vzgojo staršev in otroka, ki bo prejemal zdravilo rastni hormon. Zavedamo se, da so informacije, ki jih posredujejo zdravstveni delavci na obolele otroke in njihove svojce že pol poti do želenega rezultata pri zdravljenju. Tretji del diplomske naloge je empirični del. Pri empiričnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je obsegal 20 vprašanj. Raziskava je bila opravljena po Dispanzerjih za otroke Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca v Mariboru, na kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni Pediatrične klinike UKC v Ljubljani in na kliničnem oddelku za alergologijo in revmatske bolezni Pediatrične klinike UKC v Ljubljani. V raziskavi smo želeli izvedeti, kakšno je znanje zdravstvenih delavcev o nizki rasti in rezultate med seboj primerjali. Odgovori so se med seboj razlikovali, kar je bilo pričakovati, saj so le na kliničnem oddelku za endokrinologijo, edini v Sloveniji, ki se ukvarjajo z zdravljenjem nizke rasti.
Ključne besede: Nizka rast, otrok, rastni hormon, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 02.06.2009; Ogledov: 3347; Prenosov: 669
.pdf Celotno besedilo (2,99 MB)

14.
Motivacija - element zdravljenja pacientov na hemodializi
Mojca Prislan, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja motivacijo hemodializnega pacienta za sodelovanje pri zdravljenju. Predstavlja različne psihološke vidike in kakovost življenja pacienta s kronično ledvično odpovedjo. Opisana je vloga medicinske sestre pri motiviranju, ter zdravstvena vzgoja hemodializnega pacienta. Izpostavljena je komunikacija s pacientom kot pomemben dejavnik za kakovostno obravnavo pacienta na hemodializi. Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anonimni vprašalnik zaprtega tipa. Dobljene rezultate smo obdelali in prikazali v obliki grafov. Ugotovili smo, da so pacienti motivirani za sodelovanje pri zdravljenju. Prav tako se vsi zavedajo svoje vloge in sodelovanja pri zdravljenju s hemodializo. Ugotovili smo tudi, da pacienti poznajo svojo bolezen. Eni so mnenja, da jo dovolj dobro poznajo, medtem ko drugi menijo, da bi jo lahko poznali še bolj. Pacientom pri zdravljenju veliko pomeni podpora medicinske sestre in tudi svojcev, saj so tako bolj motivirani za sodelovanje pri zdravljenju. Le mali odstotek je tistih pacientov, ki jim podpora ne pomeni ničesar. Ugotovljeno je bilo, da predpisanih omejitev pri zdravljenju dosledno ne upoštevajo vsi pacienti. Le ena tretjina je tistih, ki predpisane omejitve upoštevajo vedno, ena tretjina jih upošteva samo včasih, tretjina pa jih ne upošteva, kljub temu, da se vsi zavedajo posledic nesodelovanja pri zdravljenju.
Ključne besede: ledvica, hemodializa, motivacija, pacient, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno: 14.07.2009; Ogledov: 3229; Prenosov: 568
.pdf Celotno besedilo (402,25 KB)

15.
Vloga medicinske sestre pri pacientki z anemijo
Katja Vide, 2009, diplomsko delo

Opis: Slabokrvnost oz. anemija je najpogostejša skupina hematoloških bolezni in v več kot polovici primerov le eden od simptomov neke druge osnovne bolezni. O anemiji se govori, kadar je znižana celotna količina hemoglobina v telesu in je znižano število eritrocitov. Kot posledica nastopi hipoksija v tkivih, ki se je organizem brani na različne načine, in pri bolniku nastopijo različni simptomi, katerih intenziteta je odvisna od količine hemoglobina v krvi, od poteka bolezni ter od načina nastanka anemije. V teoretičnem delu diplomskega dela so podane definicije pojma slabokrvnost oz. anemija, sledi razvrstitev ter kratka predstavitev posameznih vrst anemij. Prikazani so splošni simptomi omenjene bolezni in težave, ki pestijo slabokrvne bolnike ter diagnostično-terapevtski program. V drugem delu je opredeljeno zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri pacientu z anemijo. Predstavljena je definicija zdravstvene vzgoje ter proces zdravstvene vzgoje. Sledi predstavitev nalog medicinske sestre v zdravstveni negi slabokrvne pacientke, ki je noseča, glede na njene negovalne probleme. Informacije o pacientkinem zdravstvenem stanju smo dobili s pomočjo intervjuja s pacientko, pogovorom z družinskimi člani, s člani zdravstvenega tima in iz zdravstvene dokumentacije pacientke. Na osnovi zbranih podatkov smo ugotovili možne aktualne diagnoze: neuravnovešena prehrana - manj kot telo potrebuje, opstipacija, anksioznost, spanje; motnje v ritmu spanja, družinski procesi; nefunkcionalni, strah, in potencialne negovalne diagnoze, ki so starševstvo; nevarnost za neučinkovito starševstvo, nevarnost poškodbe, zanikanje, neučinkovitost ter načrt zdravstvene nege.
Ključne besede: slabokrvnost v nosečnosti, pacient, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, zdravstvena nega.
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 3064; Prenosov: 489
.pdf Celotno besedilo (599,26 KB)

16.
Vloga medicinske sestre pri izbiri kontracepcije
Darja Arzenšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo vsebuje poznavanje kontracepcije pri mladostnikih, seznanjenost mladostnikov o kontracepciji ter pomembnost zdravstvene vzgoje pri mladostnikih o varni in zaščiteni spolnosti. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila izvedena raziskava na vzorcu 113 dijakov in dijakinj Srednje zdravstvene šole v Celju. Cilj raziskave je bil ugotoviti seznanjenost mladostnikov s kontracepcijskimi sredstvi in njihovo uporabo ter kje iščejo informacije o kontracepciji oziroma od koga informacije dobijo. Odgovore, na vprašanje vezano na pridobivanje informacij o kontracepciji, dobijo v večini primerov iz raznih publikacij, interneta in pa tudi od oseb, kot so mama, prijateljica in pa medicinska sestra. Pri mladostnikih je bilo ugotovljeno da se v spolnost spuščajo veliko prej kot pa generacije pred njimi. Poznavanje vrst kontracepcije in uporaba le-te je zadovoljiva, saj kontracepcijo uporablja večina mladostnikov ( 95,5%). Prav tako so dobro osveščeni/poučeni o vrstah kontracepcijskih sredstev. Zelo pomembna pa je zdravstvena vzgoja mladostnika že od mladih let, saj se vzgajanje v mladih letih pozna pri nadaljnjem življenju ter vedenju mladostnika in kasneje odrasle osebe.
Ključne besede: Mladostnik, kontracepcija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 15.07.2009; Ogledov: 2945; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (252,43 KB)

17.
Nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstva
Mojca Kokove, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni nekateri sociološki in zdravstveni vidiki odloženega starševstva. Namen diplomskega dela je bil predstaviti, ugotoviti in analizirati pomembnejše sociološke in zdravstvene vidike vzrokov odloženega starševstva v slovenski post-moderni družbi, s posebnim ozirom na dolenjsko regijo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so opisane značilnosti sodobnega družinskega in partnerskega življenja v post-moderni družbi, vpliv posledic globalnih družbenih sprememb za odloženo starševstvo, s poudarkom na izobraževanju in trgu dela. Predstavljeno je tudi zdravstveno-vzgojno delo medicinske sestre z mladimi v procesu odločanja za starševstvo. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena v letu 2009, med naključno izbranimi mladimi v čakalnicah splošnih ambulant izbranih osebnih zdravnikov v Zdravstvenem domu Sevnica. Ugotavljali smo, ali se mladi na Dolenjskem tudi vedno kasneje odločajo za starševstvo, iskali vzroke in razloge za to. Zanimal nas je tudi življenjski standard mladih ter njihov odnos do načrtovanja družine. Ugotovili smo, da se mladi v tem delu Slovenije ne razlikujejo od drugih, saj se tudi tu vedno kasneje odločajo za starševstvo. Preden se odločijo za starševstvo, želijo biti finančno neodvisni ter živeti v lastnem gospodinjstvu. Ugotovili smo tudi, da zdravstvene težave v večini niso vzrok odloženega starševstva mladih. Ena izmed zanimivejših ugotovitev pa je bila, da bi večina mladih želela imeti otroka, če bi imeli za to vse potrebne pogoje.
Ključne besede: družina, starševstvo, načrtovanje družine, mladi, spremenjena vloga, postmodernost, LAT-faza, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2391; Prenosov: 374
.pdf Celotno besedilo (617,69 KB)

18.
DEJAVNIKI IN INDIVIDUALNE TER ORGANIZACIJSKE POSLEDICE KAJENJA
Jožica Mesarič, 2009, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi obravnavamo dejavnike, ki vplivajo na začetek kajenja, proučujemo stanje kajenja na različnih skupinah raziskovancev in jih primerjamo z drugimi raziskavami. Z raziskavo smo spremljali učinke zdravstvenovzgojnega programa Vzgoja za nekajenje. Z delom proučujemo motive za kajenje v povezavi z različnimi vidiki vedenj in stališč, ugotavljamo pozitivne in negativne vplive zakona o omejevanju kajenja in vzporejamo njegov vpliv v različnih skupinah kadilcev in bivših kadilcev na individualnem in organizacijskem nivoju. V teoretičnem delu podajamo spoznanja in raziskave različnih avtorjev, ki nam služijo za primerjavo in vpogled v področje vpliva kajenja na zdravje in posledice, ki jih zaradi kajenja čutijo posamezniki in družba. Raziskave opozarjajo na problem škodljivosti in posledice, ki se pokažejo s časovnim zamikom in zaradi trenda kajenja pri mladostnikih — zniževanje let začetka kajenja. Zaradi kajenja pričakujemo vedno večje probleme. V empirično raziskavo smo vključili štiri skupine različnih opazovancev in oblikovali pet različnih ocenjevalnih vprašalnikov. Za starše, katerih otroci vstopajo v program vzgoja za nekajenje, da vidimo, če potrjujejo potrebnost programa. Napravili smo posnetek stanja glede kajenja, da bi proučili problem pasivnega kajenja in ugotavljali, kaj bi motiviralo kadilce, da bi opustili kajenje. Učinke in potek zdravstvenovzgojnega dela smo ugotavljali z vidika treh udeleženih skupin, in sicer z mnenji učiteljev, katerih učenci so bili vključeni v delavnice, preverjali smo učinke pri učencih, ki so bili vključeni v projekt in upoštevali smo tudi mnenja staršev. Pri odraslih kadilcih smo proučevali motive za kajenje, ugotavljali povezavo med izobrazbo, začetkom kajenja, razlogi za opuščanje, zavedanjem škodljivih posledic in uspešnostjo v zasebnem in poklicnem življenju. Primerjali smo različna stališča in vedenja kadilcev in bivših kadilcev med seboj in ugotavljali spremembe po uvedbi zakona o omejevanju tobačnih izdelkov. Dokazali smo, da starši podpirajo pogovor o kajenju in da se pomembnost veča s starostjo njihovih otrok. Ugotovili smo, da je delež staršev kadilcev takšen kot v drugih študijah. Dokazali smo, da starši pogosto razmišljajo o opustitvi kajenja in da pripisujejo bolezni ključni pomen, ki bi jih motivirala za opuščanje kajenja. Pri mladostnikih, ki so bilo vključeni v zdravstvenovzgojni program smo ugotovili, da 78,6 % učencev, ki so stari 13 let, še ni pokadilo nobene cigarete, kar je bolje kot v drugih študijah. 3 % učencev kadi več kot dvajset cigaret na dan. Glede razmišljanja o kajenju v bodoče smo dobili podatek, da 5,3 % učencev meni, da bodo kadili, ko bodo v srednji šoli, kar je veliko nižji odstotek, kot so dejanski podatki o kajenju v srednjih šolah. Ugotovili smo velik vpliv vrstnikov na začetek kajenja in da med njimi ne poteka izmenjava informacij o škodljivosti kajenja. Pri odraslih kadilcih smo ugotovili, da jih največ kadi zaradi zmanjšanja napetosti, posebno pri tistih, ki pokadijo večje število cigaret, in povečanja prijetnih občutkov in da so le-ti manj zaskrbljeni za svoje zdravje. Ugotovili smo, da na opuščanje kajenja vpliva biološka starost bolj kot leta kajenja, kar morda sovpada s pojavom bolezni in da nižja kot je izobrazba, večji je delež kajenja. Kadilci, ki so zaskrbljeni za svoje zdravje bolj pogosto razmišljajo, da bi opustili kajenje. Ugotovili smo, da zaradi zakona o prepovedi kajenja v zaprtih javnih in delovnih prostorih polovica kadilcev kadi enako, da jih je 10 % opustilo kajenje, ostali pa so zmanjšali število pokajenih cigaret. Potrdili smo, da je med kajenjem in doživljanjem nesreče oziroma neuspešnosti povezava, kar nakazuje, da je kajenje nadomestek oziroma pomoč v nesrečnem in neuspešnem življenju.
Ključne besede: dejavniki, posledice kajenja, zdravstvena vzgoja, učenci, starši, učitelji, kadilci
Objavljeno: 07.08.2009; Ogledov: 3882; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

19.
Obvezna in priporočljiva cepljenja v Sloveniji
Katarina Stagoj, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljena obvezna in priporočljiva cepljenja v Sloveniji. Opisane so vse bolezni, ki jih lahko preprečujemo s cepljenjem. Poseben del je namenjen vlogi medicinske sestre pri delu s cepivi in zdravstveno vzgojno delovanje medicinske sestre pri cepljenju ter način aplikacije cepiva po procesni metodi dela. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila izvedena na Fakulteti za zdravstvene vede v letu 2009 med študentkami. Podatke smo zbirali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo petdeset študentk. Želeli smo ugotoviti osveščenost študentk o cepljenju proti okužbam s humanimi virusi papiloma (HPV) ter pridobitev različnih mnenj o cepljenju. Bistvene raziskave so pokazale, da večina študentk ve kaj je HPV, vendar so mnenja da o tej okužbi ni dovolj dostopnih informacij. Ugotovitve so tudi pokazale, da se zdi študentkam cepljenje proti HPV predrago in bi se strinjale z obveznim cepljenjem proti HPV. Mnenja so tudi, da je zdravstvena vzgoja pri cepljenju zelo pomembna.
Ključne besede: cepljenje, cepiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, humani virus papiloma
Objavljeno: 05.11.2009; Ogledov: 3121; Prenosov: 530
.pdf Celotno besedilo (896,48 KB)

20.
Prehrana pacienta s srčno-žilnim obolenjem
Ursula Bandur, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili prehrano pacienta s srčno-žilnim obolenjem. Na kratko smo opisali zgodovino prehrane, sestavne dele hrane in vpliv prehrane na bolezni, kot so arterioskleroza, povišan krvni tlak, povišan holesterol, obolevnost za miokardnim infarktom in debelost. Opisali smo tudi zdravstvenovzgojno delo kot pomemben dejavnik pri preprečevanju bolezni in njenega poslabšanja. Prikazali smo rezultate ankete, izvedene na polikliniki Spera v Mariboru, kjer smo anketirali 30 njihovih pacientov, ki so prišli v ambulanto. Naše ugotovitve so, da se oboleli za srčno-žilnim obolenjem pred postavljeno diagnozo v veliki večini niso prehranjevali zdravo. V anketi nas je presenetilo, da je večina anketirancev dobila informacije o dietni prehrani od zdravnika in ne od medicinske sestre. Nekaj jih je kadilo, vendar je večina prenehala. Ugotovili smo, da se ljudje sicer zavedajo pomena zdrave varovalne prehrane, vendar je velikokrat ne upoštevajo, ko je še čas; ob nastopu bolezni pa je pogosto že prepozno, da bi lahko preprečili obolenje, lahko samo še zdravijo oziroma lajšajo nastale posledice.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, prehrana, srčno-žilno obolenje, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3387; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici