| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 229
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje lymske borelioze med študenti
Martina Karba, 2021, diplomsko delo

Opis: Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki lahko pusti resne posledice na zdravju, če se ne zdravi pravočasno. Ker se število primerov v Sloveniji vsako leto povečuje, smo se odločili, da v raziskavi raziščemo, kako dobro so študenti zdravstvene nege in študenti ekonomsko-poslovne fakultete ozaveščeni o bolezni ter ali obstaja razlika v znanju med njimi. Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalno orodje smo uporabili anketni vprašalnik. Študijski vzorec je zajemal 90 študentov zdravstvene nege in 90 študentov ekonomsko-poslovne fakultete. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih podrobneje predstavili. V zaključnem delu smo ugotovili, da je znanje študentov zdravstvene nege in študentov ekonomsko-poslovne fakultete omejeno. Opazili smo razliko med njimi, predvsem pri poznavanju bolezni in kako se bolezen pravilno zdravi. Negativen kazalec je, da večina študentov ekonomsko-poslovne fakultete še ni slišala za lymsko boreliozo. Prav tako jih je polovica mnenja, da imamo v Sloveniji cepivo proti lymski boreliozi in da je pravilna odstranitev klopa z oljem in krožnimi gibi. S temi odgovori se strinjajo tudi nekateri študenti zdravstvene nege, kar za našo stroko predstavlja težavo. Veliko več znanja imajo študenti obeh fakultet o zaščiti in poznavanju simptomov bolezni. Razlike v znanju študentov so se pojavile na različnih področjih. Glede na dejstvo, da je bil en del anketiranih študentov zdravstvene nege, ki bodo v prihodnje postali usposobljeni zdravstveni delavci, je njihovo znanje na nekaterih področjih pomanjkljivo tako kot znanje študentov ekonomsko-poslovne fakultete.
Ključne besede: lymska borelioza, študenti, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 32; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

2.
OSVEŠČENOST BOLNIKOV O ANTIKOAGULANTNI TERAPIJI
Martina Draganič, 2014, diplomsko delo

Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami. Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor). Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja. Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje le-teh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno: 08.09.2021; Ogledov: 56; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Kakovost življenja starostnikov v domačem okolju
Anja Mežan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave. Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001). Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Ključne besede: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

4.
Spremembe prehranjevalnih navad udeležencev zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani
Jana Maček, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Z zdravim življenjskim slogom oziroma z zdravim prehranjevanjem lahko ohranimo zdravje ter zmanjšamo tveganje za kronične nenalezljive bolezni. Namen je bil raziskati, kako so se po obisku zdravstveno-vzgojnih delavnic o zdravi prehrani, spremenile prehranjevalne navade udeležencev. Metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo. Podatke smo zbrali z delno strukturiranim intervjujem, s pomočjo katerega smo ugotovili, kakšne so prehranjevalne navade ljudi, ki so obiskovali zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani. Sodelovalo je pet intervjuvank (udeleženk zdravstveno-vzgojnih delavnic) ženskega spola. Odgovore smo vsebinsko analizirali in opisno predstavili. Rezultati: Prehranjevalne navade udeleženk so dokaj ustrezne, razen pri eni, ki se prehranjuje neustrezno. Ugotovili smo, da bi udeleženke morale stremeti k pogostejšemu uživanju rib in žitaric, pitju večjih količin vode in zmanjšati vnos sladkarij, sladkega peciva, ocvrte hrane in predelanih mesnih izdelkov. Razprava in sklep: Zdravstveno-vzgojne delavnice o zdravi prehrani so se izkazale za zelo pozitivne, vendar pa sprememb prehranjevalnih navad pred in po zdravstveno-vzgojnih delavnicah nismo mogli ocenjevati. Po določenem času po koncu delavnic, udeleženke spet opažajo pomanjkanje motivacije in časa za pripravo zdravih obrokov in telesno aktivnost. V teh primerih bi bili smiselni krajši obnovitveni programi ali delavnice za tiste, ki so jih pred časom že obiskovali, da bi obnovili znanje in povečali motivacijo za nadaljevanje z zdravim življenjskim slogom.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, prehranjevanje, življenjski slog, odrasli
Objavljeno: 07.07.2021; Ogledov: 121; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (529,07 KB)

5.
Pomen samopregledovanja pri zgodnjem odkrivanju predrakavih sprememb na modih
Katja Brilej, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Incidenca raka mod se iz leta v leto povečuje. Da bi lahko to preprečili oziroma zmanjšali, je izjemno pomembno, da predvsem mladi moški spoznajo pomen izvajanja samopregledovanja mod. Namen zaključnega dela je bil, ugotoviti znanje moških o raku mod in samopregledovanju mod ter izvajanje le-tega. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo spletno anketo. Kot inštrument zbiranja podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, na katerega je odgovorilo 100 polnoletnih moških. Rezultati: Ugotovili smo, da se vsi anketirani moški zavedajo pomena samopregledovanja mod, vendar ga v veliki meri ne izvajajo (31 %) oziroma ga izvajajo občasno (46 %). Menijo, da imajo o tej temi premalo informacij in premalo znanja. Večina se je s pojmom samopregledovanje mod srečala na sistematičnem pregledu v šoli, na internetu in v medijih. Moški so menili, da je stopnja ozaveščenosti in izvajanja samopregledovanja mod nizka (51 %). Razprava in sklep: Znanje moških o samopregledovanju mod je nizko, zato si želijo, da bi se o tej temi več govorilo in jo promoviralo. Z aktivnostmi promocije samopregledovanja mod, usmerjene v vzgojo in izobraževanje, bi lahko dvignili ozaveščenost moških o pomenu izvajanja samopregledovanja in simptomih raka mod.
Ključne besede: rak mod, samopregledovanje mod, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 20.05.2021; Ogledov: 154; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

6.
Uporaba oralne kontracepcije kot dejavnik tveganja za nastanek raka na materničnem vratu
Tia Zagernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Rak materničnega vratu (RMV) še vedno predstavlja pogosto vrsto malignih obolenj pri ženskah, kljub učinkovitemu programu presejanja v Sloveniji in po svetu. Dejavnik tveganja, ki lahko povzroči RMV, je poleg humanih papiloma virusov (HPV) še uporaba oralne hormonske kontracepcije (OHK). Namen zaključnega dela je razložiti mehanizem delovanja OHK kot dejavnik tveganja za nastanek predrakavih ali rakavih sprememb materničnega vratu ter opisati pomen zdravstvene vzgoje na področju preprečevanja RMV in svetovanje medicinske sestre pri izbiri kontracepcijske metode. Metode: Uporabili smo deskriptivno in komparativno metodo dela, metodo kompilacije in analizo vseh v raziskavo vključenih virov, ki smo jih iskali v različnih podatkovnih bazah, in sicer: PubMed, Medline, CINAHL ter COBISS.SI. Zastavili smo si vključitvena in izključitvena merila glede na postavljeno raziskovalno vprašanje in predstavili potek sistematičnega iskanja in pregleda virov s PRISMA modelom. Rezultati: Pregledali in analizirali smo 17 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi omenjenih je bilo mogoče ugotoviti, da dolgotrajna uporaba OHK (≥5 let), ob sočasni okužbi s HPV, povečuje verjetnost za nastanek sprememb materničnega vratu, povezanih z visoko rizičnimi onkogenimi HPV. OHK je lahko tudi samostojni dejavnik tveganja, povezan z malignimi spremembami materničnega vratu, vendar verjetno posredni (več okužb s HPV). Razprava in sklep: Uporaba OHK velja za varno in učinkovito metodo kontracepcije, vendar le ob doslednem vodenju in pravilni uporabi. Medicinska sestra je dolžna izvajati zdravstveno vzgojo žensk o možnostih učinkovite preventive pred nastankom RMV in svetovati pri izbiri kontracepcije z edukacijo o prednostih in slabostih določene metode.
Ključne besede: kombinirana oralna kontracepcija, progestogenska oralna kontracepcija, dejavnik tveganja, rak materničnega vratu, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
TEŽAVE PACIENTOV ZDRAVLJENIH S HEMODIALIZO
Katja Jesih, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Hemodializno zdravljenje in težave, ki takšnega pacienta spremljajo zelo vplivajo na kakovost njegovega življenja. Namen diplomskega dela je predstaviti težave s katerimi se srečujejo pacienti med zdravljenjem s hemodializo in ugotoviti kako pogosto se te težave pri sodelujočih pacientih pojavljajo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot instrument raziskovanja je bil uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 114 pacientov zdravljenih s hemodializo. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima 73,7 % anketiranih težave in zaplete med zdravljenjem s hemodializo od tega je 57,1 % navedlo, da se jim težave pojavljajo občasno. Najpogostejša fizična težava, ki so jo pacienti opredelili je nizek krvni tlak kar smo pričakovali, saj hemodializa vpliva na zmanjšanje volumna krvi kar privede do dejavnikov, ki vplivajo na srce in ožilje. Kot najpogostejše psihične težave so navedli občutek jeze, občutek krivde in depresijo saj se hemodializnim pacientom in njegovi družini življenje korenito spremeni. Več kot polovica pacientov se je srečala s socialnoekonomskimi težavami na začetku hemodializnega zdravljenja, predvsem s slabšim vključevanjem v socialne aktivnosti. Diskusija in zaključek: Ugotovljeno je bilo, da imajo boljšo kakovost življenja mlajši pacienti, ki imajo socialno podporo družine in prijateljev. Pacienti menijo, da je njihova kakovost življenja, tako pred zdravljenjem, kot tudi sedaj med zdravljenjem, zadovoljiva. Na samem začetku zdravljenja je bila kakovost življenja slabša, kot danes, saj so se srečevali s številnimi spremembami. S podporo družine in zdravstvenega osebja so se hemodializni pacienti naučili živeti z boleznijo in njihovimi omejitvami, zato se je njihova kakovost življenja izboljšala.
Ključne besede: ledvična obolenja, krvni tlak, zdravstvena vzgoja, kakovost življenja.
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 213; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

8.
Osveščenost dijakinj o samopregledovanju dojk
Tina Kavkler, 2020, diplomsko delo

Opis: Samopregledovanje dojk je aktivnost, ki bi jo dijakinje morale izvajati redno od zgodnje mladosti naprej, saj se le tako lahko hitro prepoznajo morebitne spremembe, ki vodijo v bolezen. Pomembno je, da si dijakinje v zvezi s tem pridobijo ustrezno znanje, informacije, spretnosti in da se zavedajo pomena samopregledovanja dojk. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete. Raziskovalni vzorec je zajemal 75 naključno izbranih dijakinj različnih srednjih šol po Sloveniji. Pri analizi podatkov smo uporabili metode opisne in sklepne statistike ter rezultate prikazali v obliki tabel in grafov. Ugotovili smo, da je osveščenost dijakinj o samopregledovanju dojk slabo, prav tako tudi njegovo izvajanje. Dijakinje so enotnega mnenja, da bi se jih moralo bolje informirati, kot se jih sedaj. Največ dijakinj je sicer informacije pridobilo s strani zdravstvenih delavcev. Znanje dijakinj o samopregledovanju dojk ni zadovoljivo. Zdravstveni delavci bi morali opraviti več aktivnosti, da bi se povečala osveščenost, ki bi pripomogla tudi k večjemu izvajanju samopregleda. K temu je dijakinje potrebno motivirati.
Ključne besede: Samopregled, sistematski pregled, vloga medicinske sestre, zdravstvena vzgoja dijakinj.
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 408; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1018,12 KB)

9.
Primerjava stranskih učinkov 7 in 14 dnevnega zdravljenja okužbe s helicobacter pylori
Tjaša Ojsteršek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Helicobacter pylori okužba je najpogostejša kronična bakterijska okužba pri ljudeh. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti razlike v stranskih učinkih zdravljenja okužbe s Helicobacter pylori med 7 dnevno in 14 dnevno shemo zdravljenja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Za raziskovalni del smo pridobili podatke s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene podatke smo grafično predstavili s programom Microsoft Excel in prikazali s programom Microsoft Word. V raziskavi je sodelovalo 100 odraslih bolnikov, ki so imeli potrjeno okužbo s Helicobacter pylori. Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili vrsto in pogostnost stranskih učinkov 14 dnevnega zdravljenja okužbe in jih primerjali s podatki o sopojavih 7 dnevnega zdravljenja, ki so bili ugotovljeni v istem diagnostičnem centru in že objavljeni. Rezultati: Stranski učinki so primerljivi med 7 in 14 dnevnim zdravljenjem in se kljub podaljšanju zdravljenja ne spreminjajo glede vrste oziroma pogostnosti. Prisotni so pri 25,2 % 7 dnevnega zdravljenja in pri 26% 14 dnevnega zdravljenja. Najpogostejši stranski učinki zdravljenja so bili kovinski občutek v ustih, slabost, diareja in bolečine v trebuhu. Nihče od anketiranih zaradi stranski učinkov ni bil hospitaliziran. Diskusija in zaključek: Podatki iz raziskave nam povedo, da sta 7 in 14 dnevna shema zdravljenja glede pogostnosti stranskih učinkov primerljivi. Statistično značilnega povečanja števila stranskih učinkov oziroma zapletov pri podaljšanju zdravljenja ni bilo zaznati.
Ključne besede: Helicobacter pylori, stranski učinki zdravljenja, antibiotiki, sheme eradikacijske terapije, bolnik, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 251; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (657,47 KB)

10.
Osnovnošolci in debelost
David Osterc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji smo priča epidemiji debelosti otrok. Živimo v tako imenovanem ˝debelilnem okolju ˝, v katerem je prevelik vnos hrane v telo in majhna poraba energije oz. zaužite hrane. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke debelosti pri osnovnošolcih, njihov odnos do telesne dejavnosti in do zdrave prehrane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 91 anketiranih učencev od 5.-9. razreda osnovne šole. Sodelovalo je 51 deklic in 40 fantov. Podatke smo analizirali in predstavili s programom Microsoft Excel ter jih predstavili opisno in z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko učencev ima prekomerno telesno maso in koliko učencev ima probleme z debelostjo. Ugotovili smo, da so učenci, ki hodijo v višje razrede bolj težki ter imajo zato zvišan ITM od učencev, ki hodijo v nižje razrede. Velika večina učencev ima primerno telesno maso glede na starost in telesno višino, se pravilno prehranjujejo ter se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava nam je pokazala, da so zbrani podatki, zelo dobri in kažejo smernice izboljšanja na področju osnovnošolcev in debelosti. Vendar še velja vztrajati naprej pri zdravstveni vzgoji učencev o pomenu zdrave prehrane in pomenu telesne dejavnosti.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, telesna dejavnost, zdravstvena vzgoja, telesna masa.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 425; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (760,03 KB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici