| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjava higiene površin pripomočkov za večkratno uporabo med dvema zdravstvenima ustanovama
Sanja Kolman, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod Za ustrezen nadzor in preprečevanje širjenja okužb povezanih z zdravstvom preko površin in pripomočkov za večkratno uporabo, je smiselno poznavanje mikrobne populacije ter izbira dezinfekcijskih sredstev, ki so v skladu z Uredbo (EU) št. 538/2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov. Metode Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo zbrali z mikrobiološkim vzorčenjem površin pripomočkov za večkratno uporabo v dveh različnih zdravstvenih ustanovah. Rezultati Na pripomočkih za večkratno uporabo smo identificirali 23 različnih vrst mikroorganizmov. Najpogostejši mikroorganizmi so bili iz rodu Staphylococcus, ki spadajo med stalno mikrobno populacijo na rokah in iz rodu Bacillus, ki spadajo med prehodno mikrobno populacijo. Biocidnih proizvodov, ki jih uporabljajo v izbranih zdravstvenih ustanovah, ni na seznamu Registra biocidnih proizvodov Republike Slovenije. Razprava in sklep Higiena površin in pripomočkov za večkratno uporabo je bistvenega pomena, saj je to eden izmed načinov preprečevanja širjenja mikroorganizmov, ki povzročajo okužbe povezane z zdravstvom. Smiselno bi bilo določiti standarde in dezinfekcijska sredstva za namen vzdrževanja ustrezne higiene površin pripomočkov za večkratno uporabo v zdravstvenem okolju.
Ključne besede: biocidi, dezinfekcijska sredstva, mikrobiološko vzorčenje, zdravstvena ustanova.
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 248; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (707,94 KB)

2.
Seznanjenost bolnikov z luskavico s psoriatičnim artritisom
Špela Kebrič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Psoriatični artritis predstavlja kronično obolenje sklepov, ki se lahko razvije pred ali po pojavu luskavice ali vzporedno z njo. Bolniki velikokrat zaradi nepoznavanja bolezni ne prepoznajo in prepozno poiščejo pomoč zdravstvenega osebja. Pomembno je, da so tako kot bolniki z luskavico kot tudi tisti brez luskavice seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Namen diplomskega dela je torej ugotoviti, kakšna je seznanjenost ljudi s tem obolenjem. Raziskovalne metode: Zaključno delo temelji na deskriptivni in kvantitativni metodi dela. V empiričnem delu smo uporabili kot inštrument raziskovanja anketni vprašalnik, kjer smo zajeli namenski vzorec, ki je zajemal 25 bolnikov z luskavico in 25 bolnikov brez bolezni luskavice. Zbrane podatke smo predstavili s programoma Microsoft Word in Microsoft Excel. Rezultati: Z izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je poznavanje psoriatičnega artritisa med bolniki, v primerjavi z bolniki v kontrolni skupini, boljše. Večina anketiranih je največ informacij o bolezni prejela v zdravstvenih ustanovah in na spletnih straneh. Med bolniki z luskavico je predvsem dobra informiranost glede temeljnih značilnostih psoriatičnega artritisa, slabše pa je poznavanje natančnejših informacij. Tudi informiranost med bolniki v kontrolni skupini se je izkazala kot dobra, čeprav jih večina ne pozna psoriatičnega artritisa. Diskusija in zaključek: Bolniki z luskavico so dobro seznanjeni z boleznijo psoriatični artritis. Osveščenost glede bolezenskih znakov bi lahko bila boljša, saj le ti bolniku omogočajo, da bolezen lažje prepozna. Menimo, da bi lahko ozaveščenost ljudi izboljšali z zdravstveno-vzgojnimi gradivi in brezplačnimi predavanji.
Ključne besede: kronična bolezen sklepov, informiranost, nepoznavanje bolezni, zdravstvena ustanova, zdravstveno-vzgojna gradiva
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 169; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (543,23 KB)

3.
Razvoj kadrov v javni zdravstveni ustanovi
Petra Dolinar, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj kadrov je ključni dejavnik za zagotavljanje konkurenčnosti organizacije na trgu dela. Skrb za kadre ni samo usmerjanje delavcev, kako naj opravljajo svoje delo, temveč je predvsem pomembna skrb za njihov razvoj tako na osebnem strokovnem kot delovnem področju. Zaposleni veliko svojega časa preživijo na delovnem mestu, zato jim organizacija poleg finančnega dohodka predstavlja tudi zelo pomemben mejnik na njihovi življenjski poti. Z razvijanjem managementa človeških virov se prav tako razvija koncept razvoja kadrov, ki je bil na začetku namenjen predvsem strokovnemu, osebnemu in profesionalnemu razvoju posameznika ter usklajevanju želja zaposlenega s ciljem organizacije, pri čemer je bil poudarek na izobraževanju in razvoju kariere. Danes pa razvoj kadrov postaja del strategije organizacije in pomaga pri oblikovanju njene kulture. Nekatere organizacije imajo razvoj kadrov zelo dobro vpeljan v sistem dela, področje zdravstvene nege pa še vedno ostaja nekje v ozadju. Medicinske sestre razvoj kadrov povezujejo predvsem z izobraževanjem na delovnem mestu, ki je trenutno zelo dobro organizirano. Vse prevečkrat pa se pozablja na oblikovanje kariere posamezne medicinske sestre. Kljub številnim novostim, ki so jih deležne javne zdravstvene ustanove, se še vedno uveljavljajo tradicionalne oblike napredovanja medicinskih sester. Dobro oblikovan in strateško vpeljan sistem razvoja kadrov bi medicinskim sestram omogočal strokovni, delovni in osebni razvoj ter jim hkrati zagotavljal možnost uveljavitve svojih potencialov. Tako medicinska sestra ne bi imela več samo statusa oskrbe pacienta, temveč bi prevzemala nove kompetence, ki bi ji omogočale napredovanje na delovnem in finančnem nivoju. Z dobro skrbjo za razvoj kadrov se poveča motiviranost zaposlenih, ta pa prinaša boljše opravljanje zdravstvenih storitev, veča zadovoljstvo pacientov in javni zdravstveni ustanovi prinaša konkurenčnost, kar je eden izmed glavnih ciljev vsake organizacije.
Ključne besede: ̶ razvoj kadrov ̶ medicinska sestra ̶ osebni, strokovni in delovni razvoj ̶ kadrovski management ̶ javna zdravstvena ustanova
Objavljeno: 16.10.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Paliativna zdravstvena nega starostnika
Jerneja Češek, 2014, diplomsko delo

Opis: Obsežno staranje prebivalstva in čedalje hitrejši porast pacientov z več napredovalimi kroničnimi boleznimi hitro polnita domove starejših s pacienti, ki potrebujejo paliativno zdravstveno nego in oskrbo. Zaposleni v domovih za starejše potrebujejo specifična znanja za prepoznavanje in obravnavo potreb pacientov, vključenih v paliativno zdravstveno nego, katera pa večinoma pridobivajo neformalno. V diplomskem delu smo predstavili starostnika z njegovimi potrebami in spremembami ter paliativno oskrbo in zdravstveno nego. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, izvedene v negovalnem timu v Domu starejših Thermana Laško. Podatke za raziskavo smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, na katerega je odgovarjalo 34 zaposlenih. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kako zaposleni ocenjujejo svoje znanje o paliativni zdravstveni negi in oskrbi, kako pogosto se srečujejo s pacienti, ki potrebujejo obravnavo v okviru paliativne zdravstvene nege ter ali pri delu z njimi doživljajo stiske. Polovica zaposlenih meni, da je njihovo znanje zadovoljivo, druga polovica pa jih meni, da je znanje dobro. Več kot polovica se srečuje z umirajočimi pacienti nekajkrat na mesec, skoraj četrtina se z njimi srečuje vsak teden ali še pogosteje. Več kot dve tretjini zaposlenih navaja, da pri delu z umirajočimi doživljajo stiske, večina jih je s stiskami tudi občasno preobremenjena. Iz rezultatov lahko sklepamo, da je dodatno izobraževanje o paliativni zdravstveni negi za zaposlene v domu starejših zelo pomembno.
Ključne besede: starostnik, socialno-varstvena ustanova, umiranje, paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, hospic
Objavljeno: 13.06.2014; Ogledov: 2369; Prenosov: 707
.pdf Celotno besedilo (996,62 KB)

5.
Projekt »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova«
Vesna Turnšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Dojenje je naučena spretnost in mati mora biti motivirana, da se je želi učiti. Za uspešno dojenje je odločilna določena stopnja pozitivne samopodobe pri materi. Zdravstveno osebje mora materi v porodnišnici pomagati, ji svetovati pri prvem podoju otroka in ji stati ob strani, ves čas bivanja v porodnišnici. Ko morata mati in njen otrok oditi v svoje domače okolje, največkrat nastopijo težave. Mati preneha dojiti otroka in poseže po mlečnih nadomestkih oz. nadomestni hrani. Zaradi težav, ki se pojavijo pri doječih materah doma, smo v diplomskem delu podrobneje predstavili projekt »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova«. Projekt izvajajo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru. V sklopu projekta smo podrobneje opisali 7 korakov do uspešnega dojenja ter kako so pričeli uveljavljati vseh 7 korakov v »Dojenju prijazni zdravstveni ustanovi«. Predstavili smo pozitivne prednosti in težave izključnega dojenja, sobe in kotičke, ki so namenjeni dojenju v »Dojenju prijazni zdravstveni ustanovi«, opisali vlogo medicinske sestre pri spodbujanju dojenja pred in po porodu ter opisali Šolo za bodoče starše.
Ključne besede: dojenje, otrok, mati, komunikacija, projekt »Dojenju prijazna zdravstvena ustanova«, 7 korakov do uspešnega dojenja
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2181; Prenosov: 264
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

6.
MANAGEMENT V ZDRAVSTVU V REPUBLIKI SLOVENIJI
Anže Pintar, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge sem v uvodu zajel predvsem probleme, ki se kažejo v zdravstvu Republike Slovenije. V naslednjem poglavju sem opisal pojem in naloge managementa na splošno in primerjavo, kako se management kaže v zdravstveni obliki. Opisal sem, kako se je management razvil in kdo je najbolj zaznamoval ta razvoj. V nadaljevanju diplomske naloge sem obširno predstavil probleme in ovire v javnih zdravstvenih ustanovah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo managerji, ki so v vrhu zdravstvenih ustanov. Opisal sem tudi vse ravni zdravstvenih zavodov in njihovo delovanje ter organizacijo. V podrobnostih sem nato opisal Univerzitetni klinični center Ljubljana, ki je najbolj izpostavljen, kar se tiče kapacitete ljudi in zaposlenih v Sloveniji in je največja zdravstvena ustanova v Sloveniji. Seveda se s tem kaže tudi zadovoljstvo bolnikov, ki obiskujejo zdravstvene ustanove, zato sem predstavil stanje bolnikov in zaposlenih v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji. Pomagal sem si z anketo, ki sem jo sestavil v dveh delih, tako za zdravstvene delavce kot za bolnike, ki so vključeni v zdravstveni sistem. V različnih zdravstvenih ustanovah kroži veliko informacij, ki so pomembne tako za bolnike kot zdravstveno osebje, vendar nekatere teh informacije krožijo nenadzorovano, zato jih je potrebno varovati. Tako sem proti koncu diplomske naloge predstavil še standarde o varovanju informacij in jih primerjal s tujino. Za zaključek diplomske naloge sem predstavil rezultate ankete, ki se je navezovala tako na bolnike kot na uslužbence v zdravstvenih zavodih. Z anketo sem tako pridobil informacije o problemih in predloge o morebitnih izboljšavah, za boljšo organizacijo in boljši potek pri zdravljenju bolnikov.
Ključne besede: management, management v zdravstvu, javno zdravstvo, javni zdravstveni zavod, zdravstvena ustanova
Objavljeno: 23.02.2010; Ogledov: 3122; Prenosov: 808
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici