| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Management preprečevanja in obvladovanja nasilja v zdravstveno socialnih organizacijah
Jovita Pajtler, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale). Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog. Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo.
Ključne besede: agresija, ničelna toleranca, zdravstvena nega, preventiva, znanje, deeskalacija.
Objavljeno: 17.12.2019; Ogledov: 414; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

2.
Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice
Jelena Čubra, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.
Ključne besede: sekundarna preventiva, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, usposabljanje, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 657; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

3.
Kazalniki kakovosti preventive srčno-žilnih bolezni v ambulanti družinske medicine
Davorina Petek, Stephen Campbell, Maša Serec, Janko Kersnik, 2012, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen: Nacionalna validacija kazalnikov kakovosti v preventivi bolezni srca in ožilja v primarnem zdravstvu v Sloveniji in primerjava z mednarodno validiranimi kazalniki. Metode: V okviru mednarodne raziskave Epa cardio je bil razvit seznam kazalnikov kakovosti, ki so izvirali iz strokovnih smernic, priporo- čil in dobre klinične prakse. V vsaki sodelujoči državi so bili predlagani kazalniki predstavljeni skupini nacionalnih ekspertov, ki so jih glede na razumljivost, veljavnost in izvedljivost ocenili v dveh krogih s pomočjo metodologije Delphi. V Sloveniji je sodelovalo 14 ekspertov–zdravnikov družinske medicine s posebnim zanimanjem za bolezni srca in ožilja. Rezultati: Največ validiranih kazalnikov je pripadalo skupini zdravstvene oskrbe bolnikov z boleznijo srca in ožilja. Manjše število kazalnikov je bilo validiranih s področja primarne preventive, večinoma glede zapisa in nasveta v zvezi z življenjskim slogom. Zelo malo je bilo validiranih kazalnikov izida (vrednost dejavnikov tveganja). Noben kazalnik o vključenosti bolnika ali o novejših dejavnikih tveganja, npr. socioekonomske okoliščine, ni bil validiran. Zaključki: Slovenija je validirala več kazalnikov kot mednarodna skupina, posebej s področja primarne preventive. Eksperti niso dosegli konsenza glede kazalnikov bolnikove perspektive kljub paradigmi družinske medicine, da je bolnik v središču oskrbe. Validirane kazalnike je potrebno pred uporabo za sistematično sledenje kakovosti preizkusiti v praksi.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena oskrba, bolezni srca in ožilja, preventiva
Objavljeno: 28.03.2017; Ogledov: 761; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (596,21 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
POMEN ZDRAVSTVENE VZGOJE TER OZAVEŠČANJE UČENCEV O MOTNJAH HRANJENJA V ZADNJI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Anja Škrget, 2015, diplomsko delo

Opis: Motnje hranjenja so postale bolezni današnjega časa in se žal pojavljajo že zelo zgodaj v otroštvu ter vplivajo na razvoj otroka in njegove osebnosti. Ena najpomembnejših poslanstev medicinske sestre v okviru motenj hranjenja je preventiva in zdravstveno-vzgojno delo. Ključno vlogo pri motnjah hranjenja pa ima družina, saj je ravno ona tista, kjer se razvije začaran krog slabe partnerske in družinske dinamike.V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija, kot raziskovalni instrument pa smo uporabili anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali in jih ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov.Učenke v zadnji triadi so bolj ozaveščene o motnjah hranjenja kot učenci. Učenke v večini prepoznajo anoreksijo nervozo v vseh razredih, prav tako tudi bulimijo nervozo in kompulzivno prenajedanje. Učenci pa v večini prepoznajo bulimijo in anoreksijo nervozo, pri kompulzivnem prenajedanju je odstotek poznavanja motnje precej nižji kot pri učenkah. Večjih razlik med posameznimi razredih pri pridobivanju znanja o motnjah hranjenja v šoli ni. Razlike pa se pojavljajo pri pridobivanju znanja s televizije in interneta, kjer devetošolci dobijo več znanja kot osmošolci na internetu. Zelo zanimiv je podatek iz vseh razredov glede spremljanja telesne teže. Najpogostejša vzroka spremljanja telesne teže sta bila lepotni ideal in mnenje drugih. Ta tendenca je s starostjo vprašanih naraščala. Več kot polovica sedmošolcev ni zadovoljna s svojo telesno težo. Ljudje se premalo zavedamo, kako pomembna je prehrana v fazi rasti in seveda tudi kasneje v odrasli dobi. Neustrezen pristop pri reševanju konfliktov in seveda tudi neustrezen pristop k vzgoji naših otrok veliko pripomore k razvoju motenj hranjenja. Zaskrbljujoče pa je, da se ljudje v veliki meri zavedamo, kaj je dobro in kaj je slabo za naše otroke, vendar še kar naprej delamo slabo, kar lahko pripišemo tudi slabim socialnim razmeram in pomanjkanju časa. Vložiti bo potrebno še veliko časa in truda, da bomo lahko z uspešno preventivo zmanjšali dejavnike tveganja za pojav tovrstnih motenj.
Ključne besede: Motnje hranjenja, anoreksija, bulimija, kompulzivno prenajedanje, preventiva, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra, družina
Objavljeno: 25.09.2015; Ogledov: 1220; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

5.
IZBOLJŠANJE OZAVEŠČANJA O ZDRAVJU KOT VREDNOTI MED DOLENJSKIMI ROMI
Stanka Bojanc, 2014, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Temeljni cilj vsake družbe na področju zdravja in zdravstvenega varstva je izboljšati zdravje prebivalstva in zmanjšati breme bolezni, zmanjševati neenakosti glede zdravja ter zagotoviti sistem, ki posamezniku v bolezni zagotavlja pravično, pravočasno in kakovostno oskrbo ter čimprejšnjo povrnitev zdravja. Na zdravje vplivajo številni med seboj prepleteni dejavniki, t. i. determinante zdravja. Krepitev in varovanje zdravja posameznika pa zahtevata celovit pogled in sodelovanje tako posameznika kakor celotne družbe. Namen raziskave je opisati, raziskati in analizirati življenjske razmere, v katerih živijo dolenjski Romi ter opozoriti na potrebne ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za Rome na območju Dolenjske. K delu z Romi je potrebno pristopiti etnično občutljivo. Prezrta ne sme biti nizka izobrazbena raven Romov, pripravi primernih učnih pripomočkov zanje pa posvečena posebna skrb. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. V okviru empiričnega dela smo s pomočjo Student t-testa ter ostalih statističnih testov obdelali podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili v štirih največjih romskih naseljih, ki se razlikujejo po urejenosti bivalnih razmer, številčnosti družin in njihovega ekonomskega statusa. Rezultati: Več kot polovica Romov je v raziskavi potrdila, da ne živi zdravo. Njihova prehrana je raznolika, najpogosteje uživajo meso 26 % in kruh 20 %, zelenjavo 8 % in jajca 1,5 %. 63,7 % Romov je kadilcev, 10 % jih je začelo kaditi pri 10-ih letih starosti. 96 % jih je že poskusilo drogo ali alkohol. 47 % Romkinj, ki že same trdijo, da ne živijo zdravo ne obiskujejo ginekologa v času nosečnosti. Med temi Romkinjami najdemo 40 % takih, ki so rodile pred 16. letom starosti. Iz raziskave sledi, da vsi Romi, ki imajo redno službo, živijo zdravo. Romi, ki se preživljajo s prejemki socialnih pomoči in drugimi občasnimi prejemki, pa so odgovorili, da ne živijo zdravo. Sklep: Romska populacija sodi med socialno ogrožene skupine prebivalstva s povečanim tveganjem glede zdravja. Večina jih živi v neustreznih življenjskih razmerah, mnogokrat celo brez osnovnih življenjskih možnosti, s čimer sta povezani neustrezna higiena in slaba prehrana. Oba dejavnika neposredno zvišujeta stopnjo zdravstvene ogroženosti. Slab ekonomski položaj in neizobraženost populacije sta razloga za zdravstveno neinformiranost in nizko ozaveščenost o pomenu zdravja, kar se pogosto odraža v odsotnosti preventivnih oblik zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Romi, socialne determinante zdravja, nacionalne strategije, nacionalni program ukrepov za Rome, plani ukrepov za Rome, zdravstvena preventiva, politika zdravja
Objavljeno: 06.01.2015; Ogledov: 1386; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
Težave bolnikov po možganski kapi
Emilija Skenderi, 2013, diplomsko delo

Opis: Stresen in nezdrav način življenja sodobnega časa prinaša veliko dejavnikov tveganja za nastanek možganske kapi. Možganska kap je zelo nevarno in nujno stanje, posledice so lahko hude in trajne in obsegajo okvare ter zmanjšanje funkcij gibanja, govora, občutenja, izjemno znižajo pa tudi kakovost življenja prizadetega posameznika in njegovih bližnjih. Za številne je v prvem letu celo usodna. V Sloveniji kot tudi v svetu je umrljivost zaradi možganske kapi pri samem vrhu. Uspešnost zdravljenja je v večini primerov odvisna od tega, koliko časa preteče od simptomov do zdravljenja, uspešnost okrevanja pa od kakovosti rehabilitacije. Metode: Raziskava je potekala na osnovi kvantitativne metodologije s pomočjo strukturiranega vprašalnika, ki je vseboval zaprte tipe vprašanj in eno odprto vprašanje. Raziskovalni vzorec je zajemal 20 naključno izbranih bolnikov, članov Združenja bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije – Klub Maribor. Rezultati in razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da je pri anketirancih zadovoljstvo v življenju po možganski kapi nekoliko upadlo zaradi še zmeraj prisotnih določenih težav, ki pa pri njih povzročajo določeno mero odvisnosti od tuje pomoči pri vsakodnevnih aktivnostih. Ugotovili smo, da so pri večini še zmeraj prisotne težave govora in vida, dobra polovica jih živi z bolečinami, nekaj manj kot polovico pa motijo težave z ravnotežjem. Kar tretjina jih potrebuje pomoč pri izvajanju večine dnevnih aktivnosti. Sklep: Za uspeh ponovne vključitve bolnika po možganski kapi v okolje in življenje so odgovorni tako negovalni kot rehabilitacijski timi, ki morajo delovati interdisciplinarno. V Sloveniji poleg strokovnih timov v institucionalni obravnavi bolnikov po možganski kapi pri rehabilitaciji slednjih pomembno vlogo igrajo tudi društva in združenja, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, članom pa nudijo dolgoročno pomoč, tudi po končani osnovni rehabilitaciji.
Ključne besede: možganska kap, dejavniki tveganja, preventiva, težave bolnikov po možganski kapi, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 11.12.2013; Ogledov: 2661; Prenosov: 675
.pdf Celotno besedilo (844,67 KB)

7.
Vloga družine pri zdravljenju depresije
Marija Bogdanović, 2013, diplomsko delo

Opis: Depresija je čustvena motnja, ki je zelo pogosta in vpliva na posameznikovo vedenje, razpoloženje in mišljenje. Bolezen se kaže z negativnostjo, zmanjšanim zadovoljstvom, zmanjšano energijo ter nezanimanjem za dejavnosti, ki so posameznika prej veselile. Simptomi morajo biti prisotni več kot dva tedna, da lahko rečemo, da gre za depresijo. Pogosteje se pojavlja pri ženskah ter prizadene milijone ljudi po vsem svetu ne glede na družbeni položaj. V diplomskem delu, ki je teoretičnega značaja, smo predstavili depresijo z značilnimi telesnimi in duševnimi spremembami ter vlogo družine pri zdravljenju, saj je ta prva, ki opazi, da se s posameznikom nekaj dogaja. Opisali smo depresijo skozi specifična življenjska obdobja, zdravljenje, preventivo, prepoznavanje, vlogo medicinske sestre in družine ter različne oblike pomoči, ki so na voljo posamezniku in družini pri soočanju z depresijo. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo delo. S študijem domače in tuje strokovne literature smo zbrali podatke ter jih preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. Uporabili smo strokovne vire, ki smo jih pridobili s pomočjo znanstvenih knjig, člankov, revij ter s pomočjo elektronskih virov, kot sta Cinahl in Cobiss. Uporabili smo osnovno literaturo za obdobje od 2004 – 2012, ter novejše tuje in spletne vire za obdobje od 2008 - 2012. Ugotovili smo, da ima družina pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj je prva, ki opazi, da se s posameznikom nekaj dogaja. Družina mora posamezniku stati ob strani, ga podpreti, spodbujati, razumeti, mu pomagati, da poišče strokovno pomoč ter se naučiti prepoznati simptome. Imeti mora realna pričakovanja, veliko potrpljenja in sočutja pri soočanju posameznika z boleznijo, ki je ne bo zmogel premagati kar čez noč. Pomembna je tudi vloga medicinske sestre, saj se družina na začetku sooča z občutki krivde, nemoči in potrebuje strokovno pomoč. Različne raziskave ugotavljajo, da je depresija vse pogostejša in da bo v prihodnjih letih med prvimi najpogostejšimi boleznimi, zato je pomembna poučenost posameznikov o obvladovanju stresa, saj je stres eden od dejavnikov tveganja za pojav depresije.
Ključne besede: depresija, družina, zdravljenje, zdravstvena nega, prepoznavanje, preventiva.
Objavljeno: 22.10.2013; Ogledov: 1820; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (451,64 KB)

8.
Seznanjenost mladih s škodljivimi vplivi alkohola
Emina Komes, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu na temo seznanjenost mladih s škodljivimi vplivi alkohola, je predstavljen problem uživanja alkohola med mladimi in poučenost mladih o škodljivi rabi alkohola. V teoretičnem delu so predstavljeni alkohol kot pijača in njegovi stranski učinki, ki se pojavljajo ob pitju. Opisan je mladostnik v medosebnih odnosih in pogostost poseganja po alkoholnih pijačah. V nadaljevanju je opredeljena preventiva pitja alkoholnih pijač in zdravstveno – vzgojno delo medicinske sestre ter promocija zdravja z zdravstveno vzgojo na primarni in sekundarni ravni. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki je potekala aprila leta 2011 med dijaki starimi od 15 do 20 let na eni izmed strokovnih šol v severno vzhodni Sloveniji in eni izmed srednjih šol v osrednji Sloveniji. Rezultati raziskave kažejo, da veliko dijakov pogosto sega po alkoholnih pijačah vseh vrst, kljub vedenju, da alkohol škoduje zdravju. Večina je alkohol poskusila že zelo zgodaj in ga postopoma vključuje v svoje življenje, nemalokrat v tolikšni meri, da so opiti. Ugotovili smo, da so dijaki o alkoholu in njegovih učinkih na telo in duševnost dovolj osveščeni, te informacije pa so jim bile v največji meri posredovane s strani šole. Največ mladostnikov bi se v morebitni stiski zaradi alkohola obrnilo na starše, manj pa na prijatelje, internetne strani svetovanja mladostnikom ter šolsko socialno delavko.
Ključne besede: alkohol, odvisnost od alkohola, mladostnik, medicinska sestra, preventiva, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 07.01.2013; Ogledov: 1333; Prenosov: 225
.pdf Celotno besedilo (775,82 KB)

9.
Preventiva spolne zlorabe otrok
Adrijana Moškon, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili preventivo spolne zlorabe otrok. Opisali smo, kaj je spolna zloraba otrok, kako je sploh mogoča in kdo so najpogostejši storilci. Predstavili smo preventivno dejavnost na področju spolne zlorabe otrok in opisali vlogo staršev, šole in medicinske sestre pri preventivi spolne zlorabe otrok. Metodologija raziskovanja. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodologiji. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, če so dijaki poučeni o preventivi spolne zlorabe otrok in ali dijaki vedo, kaj je spolna zloraba. Anketo smo izvedli med polnoletnimi dijaki v enem izmed parkov v Mariboru. Rezultati. Ugotovili smo, da polnoletni dijaki niso dovolj poučeni o preventivi spolne zlorabe in da zadovoljivo vedo, kaj sploh spolna zloraba otrok je. Sklep. Otroke je potrebno naučiti samozaščitnih veščin, kajti vsi otroci imajo pravico, da so varni, močni, svobodni. Predvsem bi bilo potrebno preverjati obnašanja otrok iz problematičnih in socialno neurejenih družin, kar bi lahko bilo tudi delo patronažne medicinske sestre, ki bi družino dlje časa obiskovala tudi še po obveznih obiskih novorojenčka in spremljala otroka, njegov razvoj in njegovo obnašanje.
Ključne besede: preventiva, spolna zloraba, otrok, starši, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 20.09.2012; Ogledov: 2220; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
Dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi
Doris Verbančič, 2012, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V današnjem času zaradi stresnega načina življenja, hitre prehrane, škodljivih navad itd. vse več ljudi oboleva za možgansko-žilnimi boleznimi med katere spada možganska kap in je celo na drugem mestu po številu smrtnosti po svetu. Ljudje kljub pogostosti bolezni in zavedanju škodljivosti dejavnikov tveganja, velikokrat ne naredijo ničesar za svoje zdravje in ravno preventiva je tista, ki je najpomembnejša in izboljša oziroma ohranja človekovo zdravje, s tem se pa zmanjša tveganje za nastanek možganske kapi. Zelo pomembno vlogo v procesu ozaveščanja ima medicinska sestra hkrati pa je nepogrešljiv člen pri obravnavi pacienta po možganski kapi ter pri spodbujanju svojcev k vključevanju v pacientovo rehabilitacijo. Metodologija raziskovanja: Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 24 vprašanj, od tega 4 vprašanja odprtega tipa, 4 polodprtega in 16 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavo je bilo vključenih 50 pacientov Zdravstvenega doma Slovenska Bistrica. Z anketo smo želeli predvsem ugotoviti, koliko so anketirani seznanjeni z dejavniki tveganja, znaki in koliko naredijo sami za preventivo. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketirani dobro seznanjeni z dejavniki tveganja za nastanek možganske kapi. Ugotovili smo, da anketirani ne bi prepoznali znakov možganske kapi saj jih 14 do 16 odstotkov ne bi prepoznalo niti dva znaka možganske kapi. Razvidno je tudi, da anketirani zelo dobro skrbijo za preventivo pred možgansko kapjo saj je večina redno telesno aktivnih prav tako se velika večina zdravo prehranjuje. Sklep: Boljša ozaveščenost in poučenost ljudi o dejavnikih tveganja in o preventivnih ukrepih pred možgansko kapjo bi najverjetneje bistveno spremenila statistiko števila obolelih, prav zaradi tega bi morale zdravstvene organizacije posvetiti veliko več pozornosti preprečevanju možganske kapi, kar pomeni, da bi preventivno delovale pred nastankom srčnih, možganskih in žilnih obolenj.
Ključne besede: Možgani, možganska kap, dejavniki tveganja, preventiva, rehabilitacija, zdravstvena nega.
Objavljeno: 08.08.2012; Ogledov: 3589; Prenosov: 736
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici