Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Temeljni cilj vsake družbe na področju zdravja in zdravstvenega varstva je izboljšati zdravje prebivalstva in zmanjšati breme bolezni, zmanjševati neenakosti glede zdravja ter zagotoviti sistem, ki posamezniku v bolezni zagotavlja pravično, pravočasno in kakovostno oskrbo ter čimprejšnjo povrnitev zdravja. Na zdravje vplivajo številni med seboj prepleteni dejavniki, t. i. determinante zdravja. Krepitev in varovanje zdravja posameznika pa zahtevata celovit pogled in sodelovanje tako posameznika kakor celotne družbe. Namen raziskave je opisati, raziskati in analizirati življenjske razmere, v katerih živijo dolenjski Romi ter opozoriti na potrebne ukrepe za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev za Rome na območju Dolenjske. K delu z Romi je potrebno pristopiti etnično občutljivo. Prezrta ne sme biti nizka izobrazbena raven Romov, pripravi primernih učnih pripomočkov zanje pa posvečena posebna skrb. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo. V okviru empiričnega dela smo s pomočjo Student t-testa ter ostalih statističnih testov obdelali podatke, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili v štirih največjih romskih naseljih, ki se razlikujejo po urejenosti bivalnih razmer, številčnosti družin in njihovega ekonomskega statusa. Rezultati: Več kot polovica Romov je v raziskavi potrdila, da ne živi zdravo. Njihova prehrana je raznolika, najpogosteje uživajo meso 26 % in kruh 20 %, zelenjavo 8 % in jajca 1,5 %. 63,7 % Romov je kadilcev, 10 % jih je začelo kaditi pri 10-ih letih starosti. 96 % jih je že poskusilo drogo ali alkohol. 47 % Romkinj, ki že same trdijo, da ne živijo zdravo ne obiskujejo ginekologa v času nosečnosti. Med temi Romkinjami najdemo 40 % takih, ki so rodile pred 16. letom starosti. Iz raziskave sledi, da vsi Romi, ki imajo redno službo, živijo zdravo. Romi, ki se preživljajo s prejemki socialnih pomoči in drugimi občasnimi prejemki, pa so odgovorili, da ne živijo zdravo. Sklep: Romska populacija sodi med socialno ogrožene skupine prebivalstva s povečanim tveganjem glede zdravja. Večina jih živi v neustreznih življenjskih razmerah, mnogokrat celo brez osnovnih življenjskih možnosti, s čimer sta povezani neustrezna higiena in slaba prehrana. Oba dejavnika neposredno zvišujeta stopnjo zdravstvene ogroženosti. Slab ekonomski položaj in neizobraženost populacije sta razloga za zdravstveno neinformiranost in nizko ozaveščenost o pomenu zdravja, kar se pogosto odraža v odsotnosti preventivnih oblik zdravstvenega varstva.
Ključne besede: Romi, socialne determinante zdravja, nacionalne strategije, nacionalni program ukrepov za Rome, plani ukrepov za Rome, zdravstvena preventiva, politika zdravja
Objavljeno v DKUM: 06.01.2015; Ogledov: 2066; Prenosov: 227
Celotno besedilo (1,67 MB)

Opis: Uporaba alkohola je ena od oblik tveganega vedenja, s katero mladostnik išče razumevanje in odobravanje predvsem v družbi lastne generacije. Uporablja jo zlasti pod vplivom pritiskov z dveh strani: sveta odraslih in sveta vrstnikov, v katerem pogosto veljajo drugačna pravila, vrednote, oblike vedenja in komuniciranja, kot jih zapovedujejo odrasli. Zato je poseganje po alkoholu problem, ki mu veliko držav posveča posebno pozornost. Med številnimi zdravstvenimi problemi, ki tako ali drugače prizadevajo slovensko prebivalstvo je vsekakor škodljiva uporaba alkohola. Raziskovalna metodologija. Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, kot raziskovalni instrument, smo uporabili delno strukturiran anketni vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Office Excel ter rezultate ponazorili v obliki frekvenčnih grafov. Namen raziskave je bil ugotoviti prisotnost uživanja alkoholnih pijač srednješolcev na eni izmed celjskih gimnazij. V raziskavo je bil zajet vzorec 100 anketirancev. Rezultati. Rezultati raziskave kažejo, da so mladostniki že zaužili alkoholno pijačo, da so najpogostejši dejavniki, ki mladostnika privedejo do zaužitja alkohola neurejene družinske razmere, prav tako pa je raziskava pokazala, da imajo mladostniki možnost, da se o pitju alkohola in o posledicah uživanja pogovorijo s svojimi starši. Z raziskavo smo ugotovili, da v lokalih postrežejo osebi, ki je mladoletna alkoholno pijačo, čeprav je prodaja le teh mladostnikom zakonsko prepovedana. Razprava in sklep. Veliko mladostnikov posega po alkoholnih pijačah že pred dopolnjenim 18. letom, ki velja za mejno leto v smislu uživanja alkoholnih pijač v skladu z zakonom. Zakon o omejevanju porabe alkohola bi moral biti bolj strog, da bi se lokale, ki strežejo alkoholne pijače mladoletnim osebam strogo kaznovalo.
Ključne besede: mladostnik, starši, šola, alkohol, politika do alkohola, preventiva, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v DKUM: 08.12.2011; Ogledov: 6240; Prenosov: 881
Celotno besedilo (654,05 KB)

Ključne besede: zdravstveni zavodi, dejavnost, zdravstvena služba, privatni sektor, storitve, davčna politika, javne službe, ponudba, zdravstveno varstvo, institucije, neprofitne organizacije, Slovenija, financiranje, organiziranost, potrebe, dokumentacija, finančna sredstva, spremembe, primeri, privatizacija
Objavljeno v DKUM: 28.09.2007; Ogledov: 5900; Prenosov: 512
Celotno besedilo (659,92 KB)