| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
K družini usmerjena zdravstvena oskrba in pediatrična onkologija
Mojca Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: K družini usmerjena zdravstvena oskrba je najsodobnejša in najprimernejša metoda oskrbe otroka, obolelega za rakom. Mnogi avtorji še vedno poročajo o težavnosti implementacije koncepta v klinično okolje. Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je percepcija in praksa strokovnjakov, ki kot multidisciplinarni tim delujejo na področju pediatrične onkologije v našem okolju. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Vsi podatki so statistično obdelani s programom SPSS, verzija 25. Raziskava je pokazala, da je organizacija naravnana na izvajanje k družini usmerjene zdravstvene oskrbe (x̄ = 2,42, σ = 0,614). Multidisciplinarni tim starše vključuje v aktivnosti zdravstvene oskrbe otroka (x̄ = 2,01, σ= 0,580), moral pa bi poglobiti zavedanje pomena skrbi za celotno družino. Razumevanje koncepta se ne razlikuje glede na izobrazbo ali delovne izkušnje strokovnjakov (p > 0,05), vendar pa se kažejo tendence med strokovnjaki z najmanj in največ delovnimi izkušnjami (p < 0,05). Mnenja strokovnjakov s področja onkologije so enotna, s strani negovalnega tima iz enote intenzivne terapije pa se kažejo odstopanja okoli vključevanja staršev v aktivnosti zdravstvene oskrbe in skrbi za celotno družino (p < 0,05). To razumevanje je treba vključiti v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke in v vsako srečanje strokovnjakov z otrokom in njegovo družino.
Ključne besede: družina, hospitaliziran otrok, pediatrična onkologija, zdravstvena nega, k družini usmerjena zdravstvena oskrba
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 27; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

2.
Zdravstvena oskrba zapornikov
Ksenija Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 244; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (875,22 KB)

3.
Analiza uporabe telekardiologije na primarni zdravstveni ravni
Staša Vodička, 2021, doktorska disertacija

Opis: Namen: Pri obravnavi bolnika s sumom na motnjo ritma v ambulanti družinske medicine se kljub velikemu napredku medicine na tem področju, velikokrat bolnika napoti h kardiologu. V času digitalne dobe so se pojavile nove tehnologije, ki ponujajo storitve na daljavo, kar se je izkazalo za zelo pomembno v času izrednih razmer kot trenutna pandemija virusa Covid-19. Na Inštitutu Jožefa Štefana so v sodelovanju z zdravniki razvili osebni prenosni merilnik EKG Savvy, ki deluje v kombinaciji s pametnim telefonom in ga lahko uporabljamo pri bolnikih, ki tožijo za motnjami srčnega ritma. Študije so pokazale, da lahko z uporabo podobnih merilnikov pomembno vplivamo na kakovost obravnave bolnika na primarni ravni. Cilji: Cilj naloge je bil analizirati uporabnost telekardiologije v ambulanti zdravnika družinske medicine. S pomočjo bolnikove anamneze o motnji ritma in opravljenega EKG posnetka z uporabo EKG senzorja smo želeli oceniti uporabnost novega orodja in zadovoljstvo bolnikov in njihovih zdravnikov z uporabo pripomočka EKG senzorja pri taki obravnavi na primarni ravni. Prav tako smo želeli narediti okvirno stroškovno analizo uporabe tega orodja na primarni ravni in predlagati klinično pot obravnave bolnikov z motnjami ritma v ambulanti zdravnika družinske medicine. Metode: Izvedli smo intervencijsko randomizirano kontrolirano raziskavo, uporabili smo kvantitativno znanstveno metodologijo. Vključili smo bolnike (n=400) in njihove lečeče zdravnike (n=30), ki so v časovnem obdobju od oktobra 2016 do januarja 2018 obiskali ambulanto družinske medicine in so tožili zaradi motenj srčnega ritma; bolnike smo naključno razdelili v testno skupino, kjer so bolniki dobili EKG merilnik Savvy, in kontrolno skupino, kjer merilnik ni bil nameščen. Bolniki so nato opravili kontrolo čez 5–10 dni ter čez 3 mesece. Na podlagi opravljenih testov in pregledov smo lahko postavili ali ovrgli sum na motnjo srčnega ritma in pregledali intervencije, ki so bile potrebne; predvsem nas je zanimalo število napotenih bolnikov h kardiologu in zadovoljstvo bolnikov ter zdravnikov z uporabljeno metodo. Rezultati: Vključeni bolniki so bili povprečno stari 49,7 let, tri čertitne je bilo žensk. Razlik med skupinama v odkritih motnjah ritma ni bilo (26,0 proti 32,0 %, p=0,186), medtem ko je bilo ob uporabi merilnika EKG napotitev h kardiologu statistično značilno manj kot v kontrolni skupini (11,5 proti 34,0 %, p
Ključne besede: telekardiologija, primarna zdravstvena oskrba, motnje srčnega ritma, stroškovna učinkovitost
Objavljeno: 20.07.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,97 MB)

4.
Zagotavljanje enakosti v primarni zdravstveni oskrbi v povezavi z organizacijo dela in sistemom financiranja v Sloveniji in primerjava z državami centralne in vzhodne Evrope
Suzana Kert, 2021, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča. Sestavni del zdravstvenih sistemov je primarna zdravstvena oskrba (PZO), prevladujoč model oskrbe v Evropi v PZO pa družinska medicina. Za funkcioniranje sistemov je potrebno ustrezno financiranje in organizacija dela, oboje je potrebno za ustrezen dostop, ki predstavlja element enakosti v PZO. Namen. Namen raziskave je bil opredelitev KK in analiza dostopa do PZO glede organizacije dela in financiranja, cilji pa ocena KK za PZO glede strukture/pogojev, postopkov/procesov in izidov, ocena elementov kakovosti PZO, primerjava rezultatov za Slovenijo (SLO) z drugimi državami in oblikovanje priporočil za nosilce odločanja zdravstvenega sistema v SLO. Bolniki in metode. Raziskava je bila del mednarodne raziskave Quality and Costs of Primary care in Europe (QUALICOPC) v 34 državah v obdobju od leta 2011 do 2013. Uporabili smo podatke desetih držav centralne in vzhodne Evrope (CEECs): Bolgarija, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in SLO. Analizirali smo odgovore iz dveh vprašalnikov za 2103 naključno izbranih zdravnikov družinske medicine ter 18819 njihovih bolnikov. Uporabili smo več statističnih metod: predstavitev podatkov z opisnimi statistikami, frekvenčnimi porazdelitvami, srednjimi vrednostmi in variacijskimi razmiki, definiranje KK z deleži, preizkušanje domnev z različnimi testi ter iskanje povezav med spremenljivkami s faktorsko analizo. Rezultati. Glede organizacije dela je analiza odgovorov bolnikov v SLO in CEECs pokazala, da so bili nizki deleži bolnikov z negativnimi izkušnjami pri vprašanjih za potovalni čas več kot eno uro od doma do ambulante, nezmožnost dobiti obisk na domu, oddaljenost ambulante ter nepoznavanje, kako do storitev zvečer, ponoči in med vikendom, glede finančne dosegljivosti o tem, da bi zdravnika preveč skrbel denar, o preložitvi obiska zdravnika, ker niso imeli ali zavarovanja ali iz drugih finančnih razlogov in glede preložitve oz. opustitve obiska zdravnika. Najbolj značilne spremenljivke za organizacijo dela PZO so bile uporaba računalnika, število disciplin v posamezni ambulanti/centru, uporaba medicinske dokumentacije predhodnega zdravnika, delež naročenih bolnikov, dosegljivost ambulante/centra po 18 h in število ur, ko je ambulanta odprta. Primerjava KK v SLO in CEECs je pokazala več statistično značilnih razlik. Za KK strukture/pogojev smo ugotovili, da so imeli slovenski zdravniki v primerjavi z zdravniki iz CEECs statistično značilno različno in 1) več pripomočkov za delo (SLO 15,30, CEECs 13,0), 2) večje število strokovnjakov (SLO 4,18, CEECs 2,60), 3) višje število bolnikov na listi zdravnika (SLO 1950,01, CEECs 1894,7), 4) v delovnem dnevu višje število stikov (SLO 45,27, CEECs 33,7), 5) in krajše posvete z bolniki (SLO 9,59 min, CEECs 13,1 min), 6) nižje število hišnih obiskov (SLO 2,21, CEECs 6,9), 7) je bila redna zaposlitev pogostejša oblika zaposlitve (Slovenija 73,7 %, CEECs 30,1 %), 8) je bila plača pogostejši dohodek (SLO 85,2 %, CEECs 61,5 %), 9) večkrat so delali z medicinsko sestro (SLO 98,1 %, CEECs 87,8 %), in 10) sodelovali s patronažno sestro (SLO 76 %, CEECs 41,8 %). Za KK postopkov/procesov smo dokazali, da so slovenski zdravniki uporabljali statistično značilno različno in 1) več kliničnih smernic (SLO 3,85, CEECs 3,15), 2) sodelovali v več programih obravnave kroničnih bolezni (SLO 1,71, CEECs 1,13), 3) sami obravnavali več diagnoz (SLO 11,42, CEECs 9,09) ter 4) izvajali več posegov (SLO 2,43, CEECs 1,30). Zaključek. Izsledki raziskave kažejo, da bi bilo potrebno v Sloveniji na področju PZO izpeljati nekatere spremembe. Glede financiranja bi bilo razen glavarine in plačila za storitve, koristno vključiti nagrajevanje kakovosti dela, kot orodje za merjenje kakovosti predlagamo KK za postopke/procese in izide oskrbe, glede organizacije dela multidisciplinarni model oskrbe, nadaljevanje nižanja glavarin in vključevanje novih zdravnikov družinske medicine, na nivoju države pa vzpostavitev neodvisne tehnične ustanove.
Ključne besede: primarna zdravstvena oskrba, družinska medicina, organizacija dela, sistem financiranja, enakost, dostop do oskrbe, Slovenija, države centralne in vzhodne Evrope, kazalci kakovosti, priporočila
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 264; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (5,98 MB)

5.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 622; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (481,83 KB)

6.
Model procesa samooskrbe pacienta
Marija Milavec Kapun, 2020, doktorska disertacija

Opis: Z demografskimi spremembami in z naraščanjem obolevnosti se spreminja vloga pacienta v sodobnem zdravstvu. Izpostavlja se njegova aktivna vloga, predvsem v primeru prisotnosti kroničnih nenalezljivih boleznih, ki so vedno pogosteje prisotne med odraslimi prebivalci razvitega sveta, še posebej med starostniki. To pomeni naraščajoče breme za zdravstvo, slabšo kakovost življenja in večjo odvisnost pacienta pri vsakodnevnih opravilih. Zato je pomembno, da zna pacient kar najbolje skrbeti zase v času zdravja in bolezni. Namen doktorske disertacije je oblikovati model procesa samooskrbe pacienta, ga smiselno umestiti v širši kontekst strokovne obravnave pacienta s posebno pozornostjo na prepletanju s procesi v zdravstvu in vključevanju v njih. Za uspešno implementacijo procesa je treba identificirati ključne elemente tega procesa in opredeliti strokovno podporo. Uporabljen je bil pristop akcijske znanosti, ki je za doseganje ciljev doktorske disertacije vključeval metode, kot so prenos konteksta, analiza konteksta, metoda modeliranja procesov in gradnja odločitvenega modela. Oblikovan je bil model procesa samooskrbe pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ključni element procesa samooskrbe je odločanje pacienta glede ukrepov v podporo zdravju. Informacijska podpora odločanju temelji na večparametrskem pristopu, kar zagotavlja transparentno in pravočasno ukrepanje pacienta v primeru slabšanja bolezenske simptomatike. Model procesa samooskrbe je smiselno umeščen v oblikovan ekosistem pacienta v domačem okolju, ki poudarja, da morajo vključeni strokovnjaki zagotavljati dinamično ravnovesje. Narejena je bila kontekstualna opredelitev koncepta samooskrbe, ki je prilagojena slovenskemu okolju. Samooskrba pacienta s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi je ključen del celostne oskrbe teh pacientov. Model procesa samooskrbe teh pacientov do sedaj ni bil identificiran, zato njegova opredelitev predstavlja pomemben doprinos k znanosti. Z identifikacijo bistvenih elementov tega procesa in z njegovim vključevanjem v procese zdravstvene obravnave pacienta lahko zagotovimo, da bo strokovna podpora pri samooskrbi zagotavljala dinamično ravnovesje pacientovega ekosistema. Informacijska podpora pri odločanju zagotavlja transparentno sprejemanje odločitev. Pacient s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi se mora pravočasno odločati glede posameznih vidikov zdravja in iskanja strokovne pomoči. S tem se lahko dosega optimalno raven zdravja in dobrega počutja. Opredelitev koncepta samooskrbe bo lahko slovenske raziskovalce spodbudila k večjemu raziskovanju elementov samooskrbe pacienta in oblikovanju učinkovitih strokovnih intervencij. Oblikovani proces samooskrbe z vsemi bistvenimi elementi je lahko podprt z digitalno tehnologijo in mora postati pomemben del zdravstvenega sistema.
Ključne besede: Pacient v domačem okolju, dolgotrajna oskrba, zdravstvena nega kronične nenalezljive bolezni, odločanje
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 580; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (4,98 MB)

7.
Oskrba oseb z demenco-posnetek stanja v institucionalnem varstvu na Gorenjskem
Claudia Ribnikar Lavtižar, 2020, magistrsko delo

Opis: Predmet raziskovanja: OD in njihova celostna oskrba v institucionalnem varstvu na Gorenjskem. Cilj: kritično analizirati obstoječe stanje oskrbe OD v zdravstvenih in socialnovarstvenih institucijah z vidika strateškega, procesnega, kadrovskega managementa in zdravstvene nege ter obenem prikazati inovativne koncepte oskrbe kot možnost rešitve problema. Metode: v teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili metodo deskripcije, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo. Podrobne in opisne informacije smo zbirali s tehniko intervjuja in opazovanja. V raziskavi je sodelovalo 12 zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Raziskavo smo izvedli na vzorcu direktorjev, namestnic oz. pomočnic direktorja za področje ZNO oziroma vodij ZNO ter socialnih delavk. Razgovori temeljijo na vprašalnikih, ki so strukturirani in semistrukturirani s setom predeterminiranih odgovorov. V intervju je vključenih 36 oseb vodilnega kadra zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij. Ugotovitve: V institucionalnem varstvu biva 440 OD, za katere v 67% primerov ne vemo, za kakšno obliko demence gre. Bolnišnice nimajo ustrezne strategije pri oskrbi OD. Demenca tu ni fokusno področje in je praviloma obravnavana kot sekundarna diagnoza. Vodstvo prihodnost glede obravnave OD vidi v razvoju regijskih specialističnih centrov. Kot dobro poslovno prakso navaja fiksacije in medikamentozno terapijo. Vse bolnišnice imajo vzpostavljen sistem poslovne odličnosti, ki pa ne vključuje sistema zdravstvene nege in oskrbe OD. Socialnovarstvene institucije pri oskrbi OD skušajo slediti državnim smernicam. V projektu »Demenci prijazna točka« sodelujejo le 3 ustanove. OD pri sprejemu v domsko varstvo nimajo prednosti, čakalne vrste se raztezajo tudi preko dveh let. Pri tem v polovici ustanov tim ZN ni seznanjen z njihovim aktualnim zdravstvenim stanjem. Tretjina DSO na Gorenjskem ne ustreza bivalnim standardom, nudi pa možnost oskrbe preko varovanega oddelka, dnevnega varstva in začasnih namestitev. Aktivnosti za OD so organizirane v sklopu tedenskih urnikov. Tretjina domov se pri zagotavljanju ZNO OD ravna po dnevni strukturi. Nobena institucija nima vpeljanih delovnih skupin, ki se ukvarjajo z negovalnimi vprašanji ZNO OD. Najpogostejši predlogi izboljšav pri celostni oskrbi OD so se nanašali na dvig kadrovskih normativov, spremembo sistema izobraževanja na področju demence ter oblikovanje ustreznega življenjskega prostora za OD po najnovejših merilih. Vse ustanove beležijo pomanjkanje kadra, predvsem v ZN. V vseh ustanovah najdemo le peščico kadra, ki ima dodatna znanja iz ZNO OD. Novejše metode dela, ki so prilagojene oskrbi OD praktično ni zaznati. Največje ovire pri ZNO OD so pomanjkanje strokovnega vodenja in specifičnega znanja pri zaposlenih, prenizki državni kadrovski normativi in zastareli organizacijski procesi znotraj ustanov.
Ključne besede: demenca, zdravstvena nega, oskrba, institucionalno varstvo
Objavljeno: 02.06.2020; Ogledov: 532; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

8.
Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvu
Urška Anžič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran. Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu. Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 750; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (631,63 KB)

9.
Najpogostejše ovire s katerimi se srečujejo medicinske sestre v paliativni oskrbi
Viktorija Hauptman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba je celostna oskrba pacienta s kronično nenalezljivo boleznijo, ki se osredotoča na obvladovanje bolečine in drugih spremljajočih motečih simptomov ter lajšanje psihičnih, socialnih in duhovnih težav pacienta in njegovih svojcev. Namen zaključnega dela je s sistematičnim pregledom in analizo literature raziskati ovire ter težave, s katerimi se srečujejo medicinske sestre ob obravnavi posameznikov v paliativni oskrbi. Metodologija: Uporabljen je bil sistematični pregled literature. V pregled so bile vključene naslednje baze: Cobbiss, PubMed, CINAHL in ScienceDirect.. Iskanje literature je potekalo od decembra 2017 do junija 2018. Iz iskalnega nabora 1467 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 14 člankov. Izvedena je bila vsebinska analiza člankov. Rezultati: Ugotovljenih je bilo veliko ovir za vključitev paliativne oskrbe katere smo združili v podteme in v tri glavne teme: ovire s strani medicinskih sester, ovire s strani pacienta in ovire v komunikaciji. Ovire, ki se pojavljajo v domeni medicinskih sester ter tudi pacientov in svojcev, so predvsem strah, ne sprejemanje in neznanje oziroma nepoznavanje paliativne oskrbe. V temi komunikacija pa se pojavijo logistične in kulturne ovire ter prav tako strah. Diskusija in zaključek: Zgodnjo vključitev paliativne oskrbe zavira mnogo dejavnikov, pa vendar je možno vzroke odpravit. Potrebno je izobraževanje medicinskih sester na področju paliativne oskrbe in tudi komunikacije s pacientom in svojcem ter tudi izobraževanje laične populacije za lažje sprejemanje pomoči v obliki paliativne oskrbe.
Ključne besede: paliativna zdravstvena nega in oskrba, medicinska sestra, bariere, kronične nenalezljive bolezni, komunikacija, izobraževanje.
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 1046; Prenosov: 395
.pdf Celotno besedilo (456,67 KB)

10.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 771; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici