| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Model reševanja problematike domov za starejše na ljubljanskem področju
Barbara Primožič, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija, Evropa in svet se soočajo s staranjem prebivalstva, s staranjem pa se pojavlja vedno večja potreba po institucionalnem varstvu starejših oseb v domovih za starejše. Zagotavljanje socialne in zdravstvene oskrbe, ki jo nudijo domovi, je potrebno za dostojno in kvalitetno življenje starejših oseb. Institucionalno varstvo je tudi del nacionalne in evropskih strategij socialnega varstva in predvideva nastanitvena mesta v domovih za 5% delež prebivalstva, starejšega od 65 let. Na širšem ljubljanskem področju je kapacitet v domovih za starejše že sedaj premalo, zato država občasno raspisuje koncesije za izvajanje institucionalnega varstva. V pričujočem delu opisujemo projekt izgradnje doma za starejše, ki ustreza razpisani koncesiji. V domu bodo 103 sobe, nudil bo popolno socialno in zdravstveno oskrbo stopetdesetim osebam. V diplomskem delu predstavljamo postopek prijave na razpis za koncesijo, opredeljujemo organizacijsko obliko dela, kadrovski vidik, terminski plan izgradnje ter finančni vidik projekta. Dolgoročna finančna projekcija kaže, da je, v primeru pridobljene koncesije in uspešne realizacije projekta izgradnje, poslovanje doma pozitivno že relativno hitro, kasneje pa dobiček raste. Ugotavljamo tudi, da bo za dolgoročno reševanje problematike institucionalnega varstva v prihodnosti potrebna večja vključenost zasebnih investitorjev.
Ključne besede: institucionalno varstvo, dom za starejše, socialna oskrba, zdravstvena oskrba, koncesija, projekt izgradnje
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2131; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (415,86 KB)

2.
OPIS POKLICA ZDRAVSTVENI TEHNIK
Suzana Gartnar, 2009, diplomsko delo

Opis: Zdravstvena nega je nujni del zdravljenja. Poklic zdravstveni tehnik ima že dolgo tradicijo. V diplomskem delu smo skušali čimbolj celovito zajeti ključne vsebinske značilnosti tega poklica in na podlagi javno dostopnih podatkov oceniti nekatere spremembe glede zaposlovanja, izobraževanja in nagrajevanja v tem poklicu. Na podlagi podatkov Kliničnega centra v Ljubljani od leta 1994 do 2007 ocenjujemo, da se je stanje v tem poklicu pomembno izboljšalo, med drugim se je pomembno povečalo število in delež zdravstvenih tehnikov, število bolnikov na zdravstvenega tehnika pa zmanjšalo. Po novem sistemu plač v javnem sektorju je osnovna plača v zdravstveni negi bolj ustrezno ovrednotena, zdravstvenim tehnikom pa večinoma pripadajo še posebni dodatki k osnovni plači.
Ključne besede: • zdravstvo • zdravstvena nega • zdravstveni tehnik • bolnišnična oskrba • plača • izbira kadrov
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 4024; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (449,12 KB)

3.
OBRAVNAVA POŠKODOVANCA Z AKUTNO POŠKODBO GLAVE IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI OSKRBI
Danijela Ćulibrk, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga opisuje obravnavo poškodovanca z akutno poškodbo glave in vlogo medicinske sestre pri oskrbi. Opisana je anatomija s patofiziologijo glave, vrste poškodb glave, temeljni postopki oživljanja, celostna obravnava in oskrba poškodovanca v predbolniščničnem okolju ter v urgentnem kirurškem bloku. Opisane so naloge travma tima, vloga medicinske sestre pri obravnavi in najpogostejše negovalne diagnoze pri poškodovancu z akutno poškodbo glave. Izpostavljeno je delo in obremenjenost medicinske sestre s poškodovancem z akutno poškodbo glave v Urgentnem kirurškem bloku vključujoč tudi svojce poškodovanega.
Ključne besede: glava, poškodba glave, zdravljenje, zdravstvena nega, klinična pot, oskrba poškodovanca.
Objavljeno: 18.09.2009; Ogledov: 4071; Prenosov: 941
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

4.
Pacient z golenjo razjedo v domačem okolju
Anemari Karba, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena raziskava, o problemih s katerimi se patronažne medicinske sestre srečujejo v domačem okolju pacientov z golenjo razjedo. Raziskava je bila izvedena leta 2009, v njej pa so sodelovale patronažne medicinske sestre, ki delujejo v urbanem in ruralnem okolju. Anketiranih je bilo 50 patronažnih medicinskih sester. V diplomski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, metoda anketiranja, metoda zbiranja podatkov ter pregled in analiza podatkov. Skozi diplomsko nalogo smo spoznali dejavnike, ki pripomorejo k nastanku golenje razjede. Seznanili smo se z problemi, s katerimi se srečujejo patronažne medicinske sestre pri pacientih z golenjo razjedo. Spoznali smo razliko med kompresijskimi povoji in kako se nameščajo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da zdravniki redko spremenijo metodo zdravljenja, kadar ne pride do izboljšanja stanja golenje razjede. Rezultati raziskave so pokazali da se patronažne medicinske sestre najpogosteje soočajo s problemi kot so neurejene higienske razmere, bolečina ter odklonilni odnos do kompresijske terapije. Golenja razjeda je kronična rana. Zaradi svojega dolgotrajnega zdravljenja predstavlja velik socialno ekonomski, pa tudi finančni problem. Takšne paciente je potrebno motivirati, jih voditi, jim svetovati, jim prisluhniti ali pa jim samo biti v oporo ko to najbolj potrebujejo.
Ključne besede: Patronažna zdravstvena nega, patronažna medicinska sestra, golenja razjeda, kronična rana, klasična oskrba golenje razjede, sodobna oskrba golenje razjede, kompresijska terapija.
Objavljeno: 09.10.2009; Ogledov: 3125; Prenosov: 898
.pdf Celotno besedilo (381,37 KB)

5.
ORGANIZACIJA SOCIALNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKOV NA DOMU V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Marija Plevel, 2011, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomskem delu obravnava problematiko socialne oskrbe in zdravstvene nege starostnikov na domu v Mestni občini Ljubljana. Avtorica si je v nalogi zadala cilj, da: preveri obseg mreže izvajalcev in njihovo ponudbo storitev socialne oskrbe in zdravstvene nege za bolne starostnike v Mestni občini Ljubljana, ki potrebujejo pomoč na domu; ugotovi zdravstveni status bolnih starostnikov, ki zaradi prezasedenosti domov za starejše ostajajo v domači oskrbi in negi; identificira probleme, ki se pojavljajo pri organizaciji formalne pomoči bolnim starostnikom na domu (v Mestni občini Ljubljana); prepozna prispevek neformalne mreže starostnika ter formalnih služb pomoči pri oskrbi in negi starostnika na domu. V svoji empirični raziskavi kvantitativne narave se avtorica omeji na proučevanje celotne populacije tistih upravičencev do storitve institucionalnega varstva starejših, ki se na dan 30.5.2010 nahajajo na čakalni listi za sprejem na negovalni oddelek Zavoda župnije Trnovo Karitas, Doma Janeza Krstnika, imajo prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana, in pri katerih je iz prijavne dokumentacije razvidno, da potrebujejo t. i. oskrbo III/A oz. oskrbo III/B.
Ključne besede: stari, socialna oskrba na domu, zdravstvena nega na domu, organizacija, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 2514; Prenosov: 414
.pdf Celotno besedilo (1016,09 KB)

6.
Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci
Natalija Mravljak, 2011, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je sestavni del zdravstvene obravnave bolnikov ob napredovali neozdravljivi bolezni in nudi najboljšo kakovost življenja bolnikom in njegovim svojcem, z upoštevanjem psihosocialnih in duhovnih potreb. Le te se z napredovanjem bolezni stopnjujejo in narekujejo organizirano vključevanje različnih strokovnjakov, zato moramo stremeti k zagotavljanju čim višje kakovosti paliativne oskrbe, kjer bo le ta organizirana na vseh ravneh, koordinirana in kontinuirana, če je le mogoče tam, kjer bolnik želi. Eden izmed temeljev dobre oskrbe hudo bolnih bolnikov in njihovih svojcev pa je dobra komunikacija. Diplomsko delo Paliativna oskrba in pomen komunikacije s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je sestavljeno iz dveh delov. V prvem (teoretičnem) delu je predstavljena neozdravljiva bolezen – rak, opredelitev paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, komunikacija s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci in celostna oskrba svojcev umirajočega. V drugem (empiričnem) delu diplomske naloge so predstavljeni izsledki raziskave, s katero smo želeli ugotoviti načine komunikacij, ravnanja in odnos zaposlenih v zdravstveni negi bolnišnice Topolšica, pri delu s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni uporabljajo pri svojem delu verbalno in neverbalno komunikacijo, ravnanje in odnos zaposlenih s hudo bolnimi bolniki in njihovimi svojci je spoštljiv, partnerski, strokoven, glavno vodilo pa je kvalitetno opravljeno delo, uspešno sodelovanje, strokovna prijaznost ter zadovoljstvo pri opravljenem delu.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna zdravstvena nega, neozdravljiva bolezen, komunikacija, medicinska sestra, umiranje.
Objavljeno: 19.09.2011; Ogledov: 5039; Prenosov: 1687
.pdf Celotno besedilo (1,82 MB)

7.
Razvojne možnosti javnih in zasebnih domov za starejše v Sloveniji z vidika zadovoljstva starostnikov
Suzana Bračič, 2011, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji je predstavljen zgodovinski razvoj in zakonodaja na področju skrbi za starejše ljudi, pomen institucionalnega varstva starejših oseb, izhodiščna dejstva o potrebi in pokritosti domskega varstva v Sloveniji. Opisan je standard bivanja v domovih za starejše, cena domskega varstva, struktura zaposlenih in kvaliteta življenja starostnikov v domskem varstvu. Predstavljeni so rezultati raziskave, ki je bila izvedena v domovih za starejše občane v Sloveniji. Na osnovi opravljene analize podatkov so predstavljene razvojne možnosti domov za starejše ter prednosti uporabe novega in modernejšega koncepta oskrbe, ki po programski kakor tudi arhitekturni zasnovi (z razporeditvijo prostorov) bolj ustreza željam in potrebam stanovalcev. Sistem naj bi zagotavljal dejavnosti primerno in vzdrževano infrastrukturo, sprejemljiv bivanjski standard in opremo, starosti in zdravstvenemu stanju primerno prehrano, socialno pomoč in pomoč pri ohranjanju stikov, aktivnosti za ohranjanje sposobnosti in samostojnosti, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, strokovno zdravstveno nego in rehabilitacijo, dostopnost specializiranih storitev zdravljenja in zadostno število usposobljenih sodelavcev za nudenje storitev. V prihodnje domovi za starejše kot izvajalci institucionalnega varstva pričakujejo strokovno in poslovno avtonomijo, razpolaganje z vodstvenimi in upravljavskimi mehanizmi, priznavanje realnih stroškov poslovanja ter zadostne vire financiranja za izvajanje, razvoj in širjenje dejavnosti. Le z upoštevanjem osebnih navad in potreb stanovalcev, izboljšanjem bivalnega standarda stanovalcev, delovnih pogojev zaposlenih in kakovosti življenja stanovalcev bodo domovi za starejše lahko zadovoljili sedanje in privabili nove stanovalce.
Ključne besede: starostniki, institucionalno varstvo, dom starejših občanov, zdravstvena in socialna oskrba, potrebe starostnikov, zadovoljstvo starostnikov, koncept oskrbe
Objavljeno: 08.05.2012; Ogledov: 2888; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (4,45 MB)

8.
Paliativna oskrba v okviru zdravstvene nege
Eva Marenk, 2012, diplomsko delo

Opis: Paliativna oskrba je celostna obravnava pacienta z neozdravljivo in napredujočo boleznijo, ki poleg nege in obvladovanja simptomov, vključuje tudi skrb za pacientove psihične, socialne in duhovne potrebe. Za kakovostno in učinkovito paliativno oskrbo pacienta je potrebna neprekinjena in dobro koordinirana obravnava, ki jo lahko zagotovi le sodelovanje vseh članov interdisciplinarnega tima. V teoretičnem delu diplomskega dela so opisani vsi elementi paliativne oskrbe, predvsem z vidika paliativne zdravstvene nege. Največ pozornosti je namenjeno komunikaciji v paliativni obravnavi, ker so brez spretnosti in veščin komuniciranja izvajalcev oskrbe, cilji paliativne oskrbe in zdravstvene nege nedosegljivi. Drugi del diplomskega dela zajema izsledke raziskave, izvedene v Centru slepih, slabovidnih in starejših. V raziskavi je sodelovalo 31 članic negovalnega tima, ki so izpolnile anonimni anketni vprašalnik. Želeli smo ugotoviti, kako člani negovalnega tima ocenjujejo svoje znanje na področju paliativne oskrbe in paliativne zdravstvene nege, kako ocenjujejo bolečino pri umirajočih oskrbovancih in kateri so po njihovem mnenju najpogostejši razlogi za neučinkovito zdravljenje bolečine. Zanimalo nas je tudi, ali člani negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti psihičnim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Ugotovitve raziskave: Večina zaposlenih svoje znanje in učinkovitost na področju paliativne oskrbe/zdravstvene nege umešča v zlato sredino – svoje znanje/učinkovitost ocenjujejo kot dobro. Zaposlene prepoznavajo bolečino oskrbovancev glede na njihove nebesedne znake. Po mnenju zaposlenih je najpogostejši razlog za neučinkovito zdravljenje bolečine pomanjkljiva komunikacija med zdravstvenimi delavci in oskrbovanci. Članice negovalnega tima posvečajo dovolj pozornosti tudi psihološkim in duhovnim potrebam umirajočih oskrbovancev. Zaključki: Za vse zdravstvene delavce, ki delajo z umirajočimi bolniki/oskrbovanci, je izobraževanje na področju paliativne oskrbe nujno potrebno – predvsem učenje sporazumevanja, veščin in tehnik komunikacije. Pomembno je tudi sistematično ocenjevanje bolnika in njegovih bližnjih za pravočasno vpeljavo bolnika/oskrbovanca v paliativno obravnavo.
Ključne besede: paliativna oskrba in zdravstvena nega, medicinska sestra, bolečina, komunikacija, umiranje
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 4261; Prenosov: 1453
.pdf Celotno besedilo (7,03 MB)

9.
10.
UPORABA ZDRAVIL V ZADNJEM TEDNU ŽIVLJENJA
Nadja Lubajnšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Uvod: Na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor se dnevno srečujemo s pacientkami v paliativni oskrbi (PO). Mnogo pacientk še vedno ostane v akutni obravnavi, izvajajo se agresivni diagnostični postopki, analgetična terapija velikokrat ni urejena, aplicirajo se draga zdravila. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšne kakovostne PO so deležne naše pacientke. Raziskovalna metodologija: Raziskava je potekala retrogradno. Podatki so bili zbrani iz medicinske in negovalne dokumentacije pacientk, ki so v obdobju od januarja 2011 do decembra 2013 umrle na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor. Obdelani so bili s programom Microsoft Excel in statističnim programom IBM SPSS 20. V raziskavo je bilo vključenih 150 pacientk. Za analizo je bilo primernih le 85 primerov. Rezultati: Povprečna starost pacientk je bila 64,3 leta. Vključene so bile pacientke z rakom dojke, endometrija, jajčnikov, materničnega vratu, vulve in drugo. Najpogostejša pot vnosa zdravil je bila skozi usta in v podkožje, slabi polovici pa je bila aplicirana parenteralna infuzija v žilo. Kot ključna zdravila v PO so bili v ospredju opioidi, v skupini analgetikov so to bili močni opioidi, kamor spada morfin. Aplikacija kemoterapij je bila nizka, le dobre 4 %. Razlike v aplikaciji opioidov in analgetikov v letih 2012 in 2013 ter aplikaciji podkožne in intravenozne infuzije v letih 2011 in 2013 se niso izkazale kot statistično pomembne (p ˃ 0,05). Sklep: V raziskavi smo ugotovili, da so pacientke po načelih PO primerno prejemale zdravila skozi usta in v podkožje, uporaba morfina je bila na prvem mestu ključnih zdravil v PO, aplikacija kemoterapij je bila v zadnjem tednu nizka. Žal pa so pacientke bile prevečkrat izpostavljene odvzemom krvi in prejemanju zdravil v žilo.
Ključne besede: paliativna oskrba, paliativna medicina, onkološki pacient, zdravila, zdravstvena nega
Objavljeno: 20.07.2015; Ogledov: 1001; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici