Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Povzetek Uvod: V Sloveniji in svetu je arterijska hipertenzija eden glavnih razlogov obolevnosti in umrljivosti. Zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sta osnovna ukrepa pri vodenju arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je bilo predstaviti splošno arterijsko hipertenzijo in zavedanje laične javnosti o pomenu nezdrave prehrane pri vodenju arterijske hipertenzije. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Uporabljen je bil anketni vprašalnik, ki ga je izpolnilo 105 anketirancev, starejših od 18 let. Izvedli smo pregled tuje in domače znanstvene literature s področja zdrave prehrane in arterijske hipertenzije. Pri iskanju literature smo si pomagali s podatkovnimi bazami PubMed, Medline in Web of science. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je laična javnost dobro informirana o preventivnih ukrepih za obvladovanje in zdravljenje visokega krvnega tlaka z nefarmakološkimi ukrepi, poznajo različne možnosti za usmeritev zdravega življenjskega sloga, hkrati pa glede na rezultate te ukrepe premalo uporabljajo. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da bi bilo treba ljudi še dodatno spodbujati in nadzorovati pri izvajanju ukrepov in posluževanju nefarmakoloških ukrepov, preden se jim uvede terapija. Problematika zahteva še več aktivnosti na delovanju področja zdravljenja arterijske hipertenzije ter osveščanja za zdrav življenjski slog, kar pa bi posledično lahko pripomoglo k manjši uporabi zdravil.
Ključne besede: preventivna dejavnost, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 111; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: Uvod: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene in spremeni življenje tako pacientu kot njegovim svojcem. V zaključnem delu smo želeli ugotoviti vpliv izobrazbe na odnos medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo. Metode: Uporabili smo sistematičen pregled literature z metodo pregleda, analize ter sinteze znanstvene literature, vključno z metodo kompilacije. Upoštevali smo smernice po PRISMA diagramu. Za kritično oceno raziskav smo uporabili ocenjevalno orodje Joanna Briggs Institute. Podatke smo prikazali s tematsko analizo. Rezultati: Od identificiranih 2.259 raziskav smo jih za končno analizo izbrali sedem, od tega 5 presečnih raziskav in 2 sistematični raziskavi, nato pa smo v nadaljevanju s pomočjo analize določili glavno kategorijo, kategorijo, podkategorije in proste kode. Naslov glavne kategorije je »Percepcija medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo«, sledi ji kategorija »Vpliv dejavnikov na percepcijo medicinskih sester do pacientov s shizofrenijo« ter nato podkategoriji z naslovoma »Pozitivni dejavniki …« in »Negativni dejavniki …«. Razprava in sklep: V poklicu psihiatrične zdravstvene nege se medicinska sestra vsakodnevno srečuje z različnimi pacienti, pri čemer je bistvenega pomena njeno nenehno izobraževanje ter vzpostavitev primernega odnosa do pacientov, ki temelji na zaupanju in spoštovanju.
Ključne besede: duševne motnje, psihiatrična zdravstvena nega, terapevtski odnos v psihiatrični zdravstveni negi, stigma v psihiatrični zdravstveni negi
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 190; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Uvod: Dokumentacija zdravstvene nege podpira medicinske sestre pri sprejemanju kliničnih odločitev, zato je pomembno, da je kakovostna in ustreza strokovnim zahtevam ter odseva načela osredotočenosti na osebo, česar raziskave ne potrjujejo. Uvedba elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) kaže pozitivne učinke, ki niso enoznačni in zanesljivi. Namen doktorske disertacije je izdelati predlog izboljšav obstoječega kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege, ki bi medicinske sestre spodbujal k izvajanju bolj na osebo osredotočene zdravstvene nege. Metode: Raziskava je temeljila na paradigmi pragmatizma in uporabi mešanih metode. Kot raziskovalni pristop je bilo uporabljeno akcijsko raziskovanje. Izveden je bil en cikel, ki je potekal v petih korakih: identifikacija problema, načrtovanje, intervencija, evalvacija in integracija.V okviru identifikacije problema sta bili konvergentno izvedeni kvantitativna in kvalitativna raziskava. V kvantitativno raziskavo je bilo vključenih 207 dokumentacij otrok z akutno okužbo spodnjih dihal s treh oddelkov. Izvedena je bila opazovalna presečna raziskava s pomočjo merskega instrumenta Q-DIO. V kvalitativno raziskavo je bilo vključenih 60 dokumentacij otrok, ki so bili zbrani s pomočjo kategorizacijske matrike, izdelane na osnovi teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega ter analizirani po metodi direktivne analize vsebine. V fazi intervencije je bila izvedena učna delavnica, priprava pa v fazi načrtovanja. Učne delavnice se je udeležilo 47 članov tima zdravstvene nege iz oddelka, kjer so uporabljali EZZN. Ti so bili v fazi evalvacije povabljeni k sodelovanju v drugi kvalitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo fokusnih skupin. Teh se je udeležilo 28 oseb. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo orodja tematska mreža. V zadnji fazi so bili za izdelavo priporočil integrirani rezultati raziskav, analiza literature in načela teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega. Rezultati: Kakovost zapisov zdravstvene nege je bila pomembno višja na oddelku, kjer so uporabljali EZZN in standardiziran jezik za poimenovanje negovalnih diagnoz (p < 0,05). Najbolje so bile podprte faze procesa zdravstvene nege: izvajanje (100 %), postavljanje negovalnih diagnoz (98 %) in ocenjevanje (87 %); najslabše je bilo podprto načrtovanje (51 %). Frekvenca in raznolikost pojavljanja negovalnih diagnoz sta bili največji v fiziološki in psihološki dimenziji, pri tem je imel oddelek, ki je uporabljal EZZN in standardiziran jezik, največjo raznolikost v vseh treh dimenzijah, kjer so se diagnoze pojavljale. Pri kvalitativni analizi zapisov zdravstvene nege je bilo ugotovljeno, da ti le delno pokrivajo pet procesov osredotočenosti na osebo. Na podlagi kvalitativne analize zapisov intervjujev fokusnih skupin sta bili oblikovani dve tematski mreži: uporabnost kliničnega informacijskega sistema zdravstvene nege in na osebo osredotočeni zapisi zdravstvene nege. Razprava in sklep: Dokumentacija zdravstvene nege je pomembno orodje pri odločanju medicinskih sester. Zagotavljanje in preverjanje njene kakovosti s standardiziranimi orodji sta zato pomembni. Uporaba elektronske dokumentacije prispeva k večji kakovosti in bolj celostni obravnavi, vendar še ni zagotovilo kakovosti. Na osnovi integracije rezultatov raziskave, analize literature in teorije Na osebo osredotočena zdravstvena nega je bilo izpostavljenih pet tematskih sklopov: kompetence uporabnikov, podporno okolje, uporabniku prijazen in na procesu zdravstvene nege zasnovan informacijski sistem, pristno delovanje in izidi zdravstvene nege.
Ključne besede: na osebo osredotočena zdravstvena nega, elektronski zapis zdravstvene nege, klinični informacijski sistem zdravstvene nege, akutna bolnišnična obravnava
Objavljeno v DKUM: 09.05.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 64
Celotno besedilo (5,73 MB)

Opis: Uvod: Zagotavljanje kakovostne in etično ustrezne nege ter oskrbe starostnikov v centrih starejših postaja glede na porast svetovnega staranja prebivalstva vedno bolj pomembno. Vpliva na njihovo dobrobit in dostojanstvo v poznem obdobju življenja, kjer ima človek svojo zgodbo, stiske, izgube in zdravstvene težave. Ključno orodje za usmerjanje etičnega delovanja v zdravstveni negi je Kodeks etike v zdravstveni negi in oskrbi. Oskrba starostnikov zahteva celostni pristop, ki združuje medicinske kompetence, psihološko razumevanje in visoke etične standarde. Zdravstveni delavci se vsakodnevno soočajo z izzivi, ki izvirajo iz specifičnih potreb in ranljivosti starostnikov, pri čemer je treba odgovoriti nanje v skladu z etičnimi načeli. Namen: Analizirati stopnjo etičnega obnašanja do starostnikov s strani zdravstvenih delavcev v obravnavanih centrih starejših, raziskati zadovoljstvo starostnikov v centrih starejših z upoštevanjem etičnih načel in ugotoviti, kakšen vpliv ima vodstvo na zagotavljanje visoke stopnje etičnega obnašanja zdravstvenega kadra do starostnikov. Metode dela: Izvedli smo kvantitativno raziskavo z anketnimi vprašalniki v fizični obliki. Vprašalniki so bili razdeljeni v DEOS-centrih starejših med stanovalce, zdravstveni kader ter vodje zdravstvene nege in oskrbe. Raziskava je potekala v januarju 2024, zajemala je vzorec 55 zdravstvenih delavcev, 74 stanovalcev in 7 vodij. Teoretični del naloge je obsegal deskriptivno metodo s pregledom znanstvene literature preko podatkovnih baz PubMed, Google scholar in študij zakonodaje zdravstvenega področja. Rezultati: Pred začetkom raziskave smo postavili tri hipoteze. Odgovore anketnih vprašalnikov vseh treh sodelujočih skupin smo analizirali in primerjali med seboj. Hipotezo, da je večina starostnikov v centru starejših z zdravstveno nego in oskrbo zadovoljna, smo potrdili. Prav tako smo potrdili hipotezo, da večina zdravstvenih delavcev v obravnavanih centrih starejših upošteva etične smernice. Hipotezo, da ima vodja zdravstvene nege in oskrbe vpliv na spoštovanje Kodeksa etike zdravstvenih delavcev do starostnikov, smo ovrgli. Razprava in zaključek: Starostniki kot ranljiva populacija, ki ima za sabo življenjska potovanja, zgodbe in nemalokrat stiske, si zaslužijo obravnave, kjer njihovo dostojanstvo, avtonomija in počutje ostanejo na visokem nivoju. Delo z ljudmi, sploh na tako intimnem področju, kot je dom za starostnike, je specifično delo, ki ga ne zmore opravljati vsakdo. Le ljudje s čutom za sočloveka, razvito empatijo in etičnim delovanjem znotraj sebe lahko delo opravljajo kakovostno. Sposobnost videti in ceniti drugega kot enakovrednega posameznika prispeva k spoštovanju in ohranjanju dostojanstva stanovalcev. To je ključnega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe, ki spoštuje pravice in želje vsakega posameznika. Pomembno je, da je neprestano poveličevanje slednjih lastnosti, znanstveno raziskovanje na tem področju ter osebnostno izobraževanje, vključeno že v proces strokovnega izobraževanja mlade generacije zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: kodeks etike, zdravstvena nega, starostniki, vodenje
Objavljeno v DKUM: 24.04.2024; Ogledov: 367; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Uvod: Spiritualnost in z njo povezana spiritualna oskrba dobiva na področju zdravstva vedno večji pomen. Razumevanje spiritualnosti je pomembno za medicinske sestre, saj jim daje moč in potrebno znanje, da so s pacienti sočutne in jim lahko nudijo kompetentno spiritualno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti, kakšen pomen ima spiritualnost ob koncu življenja pacienta. Metode: Pregledali, analizirali in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja pomena spiritualnosti ob koncu življenja pacienta. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library in Sage. Uporabljena je bila deskriptivna metoda. Rezultati: Identificirali smo 902 raziskav in na koncu vključili v končni pregled sedem raziskav. Rezultati so prikazali, da se zdravstveno osebje in pacienti zavedajo pomembnosti spiritualne oskrbe ob koncu življenja. Vendar pa zdravstvene delavce še vedno ovirajo neznanje, premalo pogovora s pacienti za ocenjevanje individualnih spiritualnih potreb in pomanjkanje časa za učinkovito oskrbo ob koncu življenja. Razprava in zaključek: V zadnji fazi življenja spiritualna prepričanja in prakse pogosto dobijo velik pomen, saj osebi v tem zahtevnem in negotovem obdobju zagotavljajo upanje, tolažbo in iskanje smisla. Podpora medicinskih sester mora biti temelj spiritualne oskrbe ob koncu življenja. Potrebne so smernice za izvajalce spiritualne oskrbe ob koncu življenja.
Ključne besede: spiritualnost, konec življenja, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 341; Prenosov: 113
Celotno besedilo (1,01 MB)