1. Opis, analiza in vrednotenje modela promocije zdravja na področju zdravja študentov zdravstvene negeBenjamin Habinc, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravje vključuje fizično, duševno in socialno blagostanje ter presega zgolj odsotnost bolezni. Promocija zdravja je temeljna naloga zdravstvene nege, saj prispeva k zmanjševanju zdravstvenih neenakosti in k višji kakovosti življenja. Model promocije zdravja Pender združuje kognitivne, vedenjske, okoljske dejavnike posameznika in nudi okvir za razumevanje zdravstvenega vedenja. Namen zaključnega dela je opisati, analizirati in evalvirati Model promocije zdravja teoretičarke Pender.
Metode: Opravili smo opis, analizo in vrednotenje teorije po modelu Pajnkihar (2013). Iskanje literature je potekalo v PubMed, EBSCOhost (CINAHL Ultimate in MEDLINE) in SAGE z vrednotenjem po hierarhiji dokazov in JBI orodjih.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih osem raziskav. HPM je omogočil identifikacijo dejavnikov, kot so samoučinkovitost, ovire in socialna podpora, ki vplivajo na vedenje študentov glede gibanja, prehrane, obvladovanja stresa in e-zdravstvene pismenosti.
Diskusija in zaključek: Model je ustrezen teoretični okvir za preučevanje zdravega vedenja študentov zdravstvene nege saj omogoča prepoznavanje dejavnikov, kot so samoučinkovitost, socialna podpora in zdravstvena pismenost ter je učinkovit pri oblikovanju intervencij, ki izboljšujejo prehrano, telesno aktivnost, obvladovanje stresa in e-zdravstveno pismenost.
Ključne besede: zdravstvena nega, teorija, zdravo vedenje, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,00 MB) |
2. Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negiEva Slodnjak, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci predstavljajo temelj zdravstvenega sistema, njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa je ključno za zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate (EBSCO), ScienceDirect, PubMed, Cochrane Library in dodatno v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Kritično oceno smo izvedli s pomočjo orodja JBI za oceno sistematičnih pregledov in sintez. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Izmed 103 zadetkov smo v končno analizo vključili 6 raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo intervencije izboljševanja zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi in štiri podkategorije: organizacijske intervencije, vodstvene in komunikacijske intervencije, psihosocialne intervencije in intervencije za krepitev motivacije.
Razprava in zaključek: Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu so pozitivno vplivale na fizično, psihosocialno počutje ter splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. Ugotavljamo, da so potrebni različni ukrepi, med katerimi so ključni sistematično uvajanje učinkovitih intervencij za povečanje zadovoljstva zaposlenih in pacientov, podpora vodstvenega kadra, reševanje kadrovske problematike ter strateško vplivanje na percepcijo poklica v širši družbi.
Ključne besede: intervencije, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1006,51 KB) |
3. Vpliv hiperkinetične motnje vedenja pri otroku na kakovost življenja družineKarin Lukovnjak, 2025, diplomsko delo Opis: Hiperkinetična motnja vedenja je pogosta nevrološko-razvojna motnja, ki se pri otrocih kaže kot hiperaktivnost, impulzivnost, motnje pozornosti in socialne težave. Negativno vpliva na otrokovo delovanje v šoli in družini ter povzroča stres in čustveno izčrpanost staršev. Namen zaključnega dela je preučiti ta vpliv. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Web of Science, in sicer s pomočjo iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA. Vključene članke smo prikazali v evalvacijski tabeli in jih vsebinsko analizirali. Izmed 447 raziskav smo jih v končno analizo vključili 10. Ugotovili smo, da motnja pri otroku bistveno zmanjšuje kakovost življenja družine. Pri vsebinski analizi smo določili glavno kategorijo in tri podkategorije: (1) razvojne in vedenjske posledice, (2) čustvene in socialne posledice v družinskem okolju ter (3) družinske obremenitve in prilagoditve. Hiperkinetična motnja vedenja pri otroku močno obremeni družino, povzroča stres ter zahteva prilagajanje in podporo. Ključne so jasne rutine in sodelovanje s strokovnjaki. Celosten pristop, ki vključuje otroka in družino, izboljšuje kakovost življenja vseh članov.
Ključne besede: ADHD, otrok, družinska dinamika in izzivi, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (757,28 KB) |
4. Fluktuacija zaposlenih v zdravstveni negi v zdravstveni organizaciji javnega sektorjaAnja Kompara, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na fluktuacijo zaposlenih v zdravstveni negi ter motivacijske dejavnike, ki vplivajo na njihovo odločitev za ostanek ali odhod iz organizacije. Raziskava je bila izvedena v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, ki se podobno kot številne druge zdravstvene ustanove sooča s kadrovskimi izzivi.
V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature opredelili temeljna izhodišča raziskave, in sicer področje ravnanja z zaposlenimi, fluktuacijo s poudarkom na njenih stopnjah, vzrokih in posledicah, motivacijske dejavnike ter zadovoljstvo pri delu, kot tudi strategije za zadrževanje kadra, pri čemer smo poudarili pomen vloge srednjega in višjega managementa.
Empirični del temelji na kvantitativni metodi (anketni vprašalnik) in kvalitativni metodi (intervjuji z vodjami zdravstvene nege). Rezultati so pokazali, da organizacija kljub aktivnemu zaposlovanju še ni dosegla števila zaposlenih iz leta 2019, kar potrjuje kadrovski primanjkljaj. Stopnja fluktuacije je bila najvišja v letu 2022, kar sovpada z obdobjem po pandemiji covida-19.
Zaposleni kot najpomembnejše motivacijske dejavnike navajajo redno plačo, dobre odnose, občutek varnosti in spoštovanje s strani vodje. Razlike so bile zaznane glede na spol in generacije – zlasti pri pohvali in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Vodje se zavedajo svoje vloge pri motiviranju, vendar poročajo o omejitvah, kot so pomanjkanje časa, sistemske omejitve in neustrezna orodja.
Glede na zbrane rezultate raziskave naloga predlaga konkretne izboljšave na področju strukturiranih pogovorov z zaposlenimi, sistematičnega uvajanja mentorstva, krepitve vodstvenih kompetenc ter vzpostavitve bolj preglednih in pravičnih sistemov nagrajevanja. Predlagani ukrepi lahko bistveno prispevajo k večji kadrovski stabilnosti in boljšemu delovnemu vzdušju. Zaključno delo tako predstavlja uporabno izhodišče za učinkovitejše strateško upravljanje kadrov v zdravstvenih organizacijah.
Ključne besede: fluktuacija, motivacija zaposlenih, zadrževanje kadra, vodenje zaposlenih, zdravstvena nega.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,15 MB) |
5. Skrb za pacienta in tehnološka kompetentnost pri uporabi elektronskega zapisa zdravstvene nege v bolnišničnem okoljuCvetka Krel, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Za zagotavljanje kakovostne in varne obravnave je poleg skrbi za pacienta pomembno tudi dokumentiranje obravnave. Učinkovitost elektronskega zapisa zdravstvene nege (EZZN) je pomemben element pri prepoznavanju in obravnavi pacientovih potreb, vendar pa lahko pomanjkljiva tehnološka kompetentnost zaposlenih v zdravstveni negi privede do pretiranega osredotočanja na uporabo EZZN, kar lahko negativno vpliva na skrbno obravnavo pacienta. Namen doktorske disertacije je bil raziskati učinkovitost EZZN, skrbna ravnanja zaposlenih in tehnološko kompetentnost v zdravstveni negi ter ugotoviti povezave med njimi pri uporabi EZZN.
Metode: Uporabili smo zaporedni pojasnjevalni načrt raziskav mešanih metod, izveden med zaposlenimi v zdravstveni negi v štirih slovenskih bolnišnicah, ki uporabljajo enak EZZN. Raziskava je potekala od julija 2021 do julija 2023. Pred glavno raziskavo smo izvedli pilotno raziskavo. Kvantitativne podatke smo zbrali s tremi validiranimi vprašalniki ter jih analizirali z uporabo metod opisne in sklepne statistike. Analiza literature in nato kvantitativnega dela raziskave je bila osnova za oblikovanja vodila za intervju v kvalitativnem delu raziskave, ker smo podatke zbrali z delno strukturiranimi intervjuji. Za analizo podatkov smo uporabili metodo utemeljene teorije. Kvantitativni in kvalitativni del raziskave smo združili v fazi integracije, analizirani kvalitativni rezultati so nam služili kot pomoč pri razlagi ali nadgradnji kvantitativnih rezultatov.
Rezultati: Učinkovitost EZZN je statistično značilno pozitivno povezana s časom od začetka njegove implementacije v bolnišnično okolje (p < 0,05) in stopnjo zaznavanja tehnološke kompetentnosti v zdravstveni negi (p < 0,05). Zaznana tehnološka kompetentnost je pozitivno povezana z zaznavanjem skrbnih ravnanj v bolnišničnem okolju, kjer se uporablja EZZN (p < 0,05). V okviru kvalitativne raziskave smo oblikovali glavno kategorijo, sedem kategorij in petnajst podkategorij. Model je vključeval vzročne pogoje (pomanjkljiva učinkovitost EZZN), kontekstualne pogoje (vključitev EZZN v bolnišnično okolje) in posredne pogoje (obravnava pacienta), ki vplivajo na pojav pomanjkljivega dokumentiranja individualne in celostne obravnave. Oblikovali smo akcijske/integracijske strategije za obvladovanje tega pojava, ki vključujejo tehnološko kompetentnost, skrb za pacienta in dokumentiranje, z rezultati v obliki izboljšane osredotočenosti na uporabo EZZN pri skrbi za pacienta in dokumentiranju celostne obravnave. Po integraciji kvantitativnih in kvalitativnih podatkov smo identificirali pet komponent: (1) pomanjkljivosti pri implementaciji v bolnišničnem okolju, (2) prednosti in pomanjkljivosti uporabe EZZN, (3) učinkovitost EZZN, (4) tehnološko kompetentna uporaba EZZN za dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta, (5) skrb za pacienta in dokumentiranje obravnave.
Razprava in sklep: Uporaba EZZN v bolnišničnem okolju je razkrila tako prednosti kot pomanjkljivosti uporabe, ki so večinoma povezane s pomanjkljivo implementacijo EZZN. Sinergija med skrbjo za pacienta, tehnološko kompetentnostjo in učinkovitostjo EZZN je ključna za ustrezno dokumentiranje individualne in celostne obravnave pacienta. Vrzeli v teh komponentah lahko vodijo do pomanjkljivosti v obravnavi pacientov in nepopolnemu dokumentiranju z uporabo EZZN.
Ključne besede: skrb za pacienta, učinkovitost elektronskega zapisa, raziskave mešanih metod, tehnološke kompetence, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 20.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (4,92 MB) |
6. RAZSEŽNOST TIMSKEGA DELA V DSO NA OBMOČJU SLOVENIJEAzra Zehić, 2025, magistrsko delo Opis: Učinkovitost organizacije je odvisna od sposobnosti posameznikov, ki jih povezuje timsko delo. Temeljni pogoj za delovanje pri timskem delu je medsebojna komunikacija vseh članov tima. S komunikacijo tim analizira probleme, prinaša odločitve in usklajuje delo posameznikov znotraj tima za doseganje skupnega cilja. Namen raziskave je preučiti povezanost teoretičnih spoznanj o timih z obstoječo prakso delovanja negovalnih timov v DSO. Cilj raziskave je s pomočjo anketnega vprašalnika pridobiti mnenje zaposlenih pri timskem delu v DSO, ki bodo podlaga za preverjanje in vrednotenje postavljenih hipotez. Osrednji cilji raziskave v magistrski nalogi so ugotoviti model organizacije dela v zdravstveno-negovalnem timu, preučiti dejavnike, ki pripomorejo k dobremu delovnemu in ustvarjalnemu vzdušju, raziskati vlogo vodje zdravstveno-negovalnega tima ter ugotoviti načine reševanja konfliktov. S kvantitativno raziskovalnim delom in s pomočjo metode anketiranja smo analizirali dogajanje v zdravstveno-negovalnem timu in preučili medsebojne odnose med člani tima. Rezultati raziskave so pokazali, kolikšna je stopnja zaupanja, povezanosti in pripadnosti med člani tima pri reševanju konfliktov v delovnem procesu. Vodja tima naj bi imel poleg dosežene izobrazbe in menedžerskih sposobnosti tudi pomembno vlogo pri oblikovanju skupnih vrednot zdravstveno-negovalnega tima. Odprt dialog bi pripomogel k pravočasnemu reševanju nesoglasij in konfliktov ter k preprečevanju zaostrovanja odnosov v timu. Timsko delo daje posamezniku ne le strokovni razvoj, temveč tudi nov zagon pri kreiranju novih idej in poklicnega poslanstva. Razsežnost timskega dela v domovih za starejše v Sloveniji osvetljujejo ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešnost timov v zahtevnem okolju kadrovskega primanjkljaja.
Ključne besede: timsko delo, organizacija dela, zdravstvena nega, konflikti, menedžment
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,29 MB) |
7. Učinkovitost intervencij za obvladovanje stresa pri operacijskih medicinskih sestrahTinkara Kralj, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Operacijska dvorana je visoko specializirano in zahtevano delovno mesto v
bolnišnici. Operacijske medicinske sestre delujejo kot ključni del ekipe, kar pomeni, da
nosijo znatno psihološko breme, ki lahko presega splošno duševno obremenitev. Namen
zaključnega dela je raziskati, katere intervencije za obvladovanje stresa so pri
operacijskih medicinskih sestrah učinkovite, in oceniti, kako te intervencije vplivajo na
njihovo delovno uspešnost, kakovost dela in zadovoljstvo.
Metode: Za izdelavo magistrskega dela smo izvedli pregled znanstvene literature. Izvedli
smo oceno kakovosti vključenih raziskav. Uporabili smo metodo kompilacije in
deskriptivno metodo. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINAHL
Ultimate, Cochrane Library, PubMed in ScienceDirect.
Rezultati: V analizo smo vključili deset raziskav. S pomočjo teh raziskav smo oblikovali
glavno temo »Intervencije za obvladovanje stresa« in oblikovali štiri podteme, in sicer:
»Sprostitvene intervencije«, »Izobraževalne intervencije«, »Kognitivno-vedenjske
intervencije« in »Podporne intervencije«.
Razprava in sklep: Posvečanje pozornosti duševnemu zdravju operacijskih medicinskih
sester ter izvajanje ustreznih podpornih in intervencijskih ukrepov je ključnega pomena
za izboljšanje zdravstvene kakovosti in zadovoljstva pri delu.
Ključne besede: duševno zdravje, izid zdravljenja, kirurške procedure, kirurška
zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 25.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 73
Celotno besedilo (959,57 KB) |
8. Duhovnost pri ženskah z rakom dojke na sistemskem zdravljenjuNina Radolič, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Rak dojke vpliva na telesno, čustveno in duhovno življenje žensk. Med sistemskim zdravljenjem se številne ženske zatečejo k duhovnosti kot viru opore in notranjega miru. Namen zaključnega dela je bil preučiti stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah z rakom dojke na sistemskem zdravljenju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z metodo anketiranja. Namensko vzorčenje je zajelo 69 žensk z diagnozo rak dojke na sistemskem zdravljenju. Podatke, zbrane med oktobrom 2024 in februarjem 2025, smo analizirani s pomočjo Excela in IBM SPSS 29.0. Uporabljeni so bili opisni neparametrični statistični testi: Spearmanov koeficient korelacije, Kruskal-Wallisov test in Mann-Whitneyev U test.
Rezultati: Rezultati niso pokazali statistično značilne povezave med trajanjem diagnoze raka dojke in stopnjo duhovnega blagostanja pri ženskah na sistemskem zdravljenju (rs = -0,074; p = 0,548), prav tako ni bilo razlik glede na pripadnost religiji (U = 160,000; Z = -1,579; p = 0,114) ali stadij bolezni (U = 376,000; Z = −1,333; p = 0,182).
Razprava in zaključek: Raziskava je pokazala zmerno visoko duhovno blagostanje pri anketirankah, brez statistično značilnih povezav z dolžino bolezni, religijo ali stadijem bolezni. Duhovno blagostanje se izkazuje kot pomembna komponenta celostne oskrbe, ki jo zdravstveni delavci morajo upoštevati.
Ključne besede: duhovnost, rak dojke, sistemsko zdravljenje, celostna zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,09 MB) |
9. Preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v patronažnem varstvuLaura Lukovnjak, 2025, diplomsko delo Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena od najpogostejših nenalezljivih bolezni, ki predstavlja vse večji javnozdravstveni izziv. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v okviru patronažnega varstva vpliva na pojavnost zapletov bolezni.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in Sage Journals s pomočjo iskalnega niza. Izbiro virov smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Članke smo prikazali v evalvacijski tabeli in izvedli narativni opis.
V končno analizo smo vključili osem raziskav od dobljenih 232. Ugotovili smo, da redni preventivni pregledi pripomorejo k učinkovitejši oskrbi in zmanjšanju zapletov bolezni. Pri vsebinski analizi smo določili glavno kategorijo: preventivna obravnava odraslega pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2 v patronažnem varstvu in tri podkategorije, prva: zdravstvena vzgoja pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2, druga: naloga diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu in tretja: pomen rednih obravnav v patronažnem varstvu.
Preventivna obravnava in patronažno varstvo imata pomembno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni tipa 2, saj s kontinuiranim spremljanjem pacientov, z zgodnjim odkrivanjem zapletov in s prilagojeno zdravstveno oskrbo prispevata k zmanjšanju zapletov, izboljšanju zdravstvenih izidov in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, kronični pacient, preventiva
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (788,12 KB) |
10. Menjava delovnega mesta in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negiGregor Strlič, 2025, magistrsko delo Opis: Fluktuacija zaposlenih v zdravstveni negi predstavlja pereč problem na globalni ravni, je posledica preobremenjenosti in nezadovoljstva zaposlenih v zdravstveni negi ter vodi v finančne izgube zdravstvenih organizacij in v nižjo kakovost oskrbe bolnikov. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na (ne) zadovoljstvo zaposlenih in kateri dejavniki vplivajo na odločitev o menjavi delovnega mesta med zaposlenimi v zdravstveni negi.
Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili zbrani z delno strukturiranimi intervjuji. Za analizo podatkov je bila uporabljena metoda konvencionalne vsebinske analize besedila.
Z analizo so bile dobljene kategorije doživljanje ob menjavi delovnega mesta, (ne)zadovoljstvo in menjava delovnega mesta ter vpliv menjave delovnega mesta. Zaposleni v zdravstveni negi so zadovoljni, če so spoštovani, slišani in razumljeni, če se dobro razumejo s sodelavci, niso preobremenjeni, imajo čas za zasebno življenje in so za svoje delo ustrezno plačani. Kot dejavniki nezadovoljstva so se izkazali: slab odnos nadrejenih, preobremenjenost, stres, izgorelost, neustrezno plačilo, ne prepoznavanje truda in delovni čas, ki vpliva na zasebno življenje. Menjava delovnega mesta je na zaposlene vplivala pozitivno, pri odločitvi pa so jih sorodniki in sodelavci v večini podpirali. Največ jih je za odločitev potrebovalo manj kot pol leta.
Rezultati kažejo, da so najpogostejši razlogi za nezadovoljstvo preobremenjenost, stres, izgorelost, slabi odnosi nadrejenih in slabi medsebojni odnosi. Predlagano je bilo, da se uredi kadrovska stiska in delovna klima.
Ključne besede: zdravstvena nega, zadovoljstvo pri delu, motivacija, fluktuacija
Objavljeno v DKUM: 27.06.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 55
Celotno besedilo (902,30 KB) |
