| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 615
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Percepcija in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov
Esmina Softić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Transfuzija krvi in krvnih pripravkov je eden pogostejših načinov zdravljenja različnih bolezni in bolezenskih stanj. Je kompleksna intervencija, ki ima lahko številne zaplete in posledice. Transfuzija se pri nas izvaja predvsem v zdravstvenih institucijah na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva in jo izvajajo diplomirane medicinske sestre v multidisciplinarnem sodelovanju z ostalimi izvajalci v verigi postopkov transfuzije. Namen magistrskega dela je raziskati percepcijo in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Izvedli smo opazovalno študijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo prilagojenega anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da med medicinskimi sestrami, ki pogosto ali vsak dan izvajajo aplikacijo krvnih pripravkov, ni statistično pomembnih razlik v poznavanju protokolov in standardov v povezavi z varno aplikacijo transfuzije (p = 0,448). Ugotovili smo tudi, da je največje zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji v fazi poznavanja transfuzijskih reakcij (x ̅ = 4,85; s = 0,200), najmanjše pa v fazi pred transfuzijo (x ̅ = 4,01; s = 0,446). Diskusija in zaključek: Zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov je zelo pomembno. To se doseže predvsem z rednim izobraževanjem in nadgrajevanjem že obstoječega znanja o celotnem procesu transfuzije v vseh fazah.
Ključne besede: transfuzija krvi, komponente krvi, medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 91; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (625,93 KB)

2.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (851,74 KB)

3.
Znanja in stališča študentov zdravstvene nege in babištva glede (ne)plodnosti
Nuša Rogan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Neplodnost prizadene oba spola. Dejavniki, ki nižajo možnosti zanositve so kajenje, alkohol, droge, kofein, starost, spolno prenosljive infekcije, telesna teža, prehrana, intenzivna telesna aktivnost in škodljivi dejavniki okolja. Namen magistrskega dela je preučiti znanje in stališča študentov prvih in tretjih letnikov zdravstvene nege in babištva do nekaterih dejavnikov okolja in življenjskega stila, ki lahko vplivajo na plodnost. Metode: Uporabljena je bila kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Izbrali smo namenski vzorec. Raziskovalni instrument je anketni vprašalnik, oblikovan s pomočjo aplikacije 1 KA za spletno anketiranje. Zanesljivosti instrumenta smo preverjali z metodo Content Validity Index. Anketiranje je potekalo preko spleta od 11. maja do 11. junija 2020. Narejena je bila osnovna deskriptivna statistika. Statistične razlike smo preverjali s Hi-kvadrat testom. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25 in Microsoft Excel. Rezultati: V raziskavi so sodelovali 103 študenti, od tega 71 študentov zdravstvene nege in 32 študentov babištva. 85 % študentov pozna definicijo neplodnosti. 67 % študentov pozna možne dejavnike tveganja, ki vplivajo na plodnost. Večina študentov iz prvih letnikov (47,4 %) meni, da je starost tveganje za oba spola, medtem ko se s tem strinja le 24,6 % študentov tretjih letnikov. Največ informacij o plodnosti in dejavnikih tveganja so pridobili med študijskim izobraževanjem (47 %). Razprava in sklep: Izkazujejo solidno znanje o (ne)plodnosti. Kljub temu si 94 študentov želi več znanja. Študenti poznajo dejavnike tveganja za plodnost, kljub temu ne živijo zdravo. Ključno je izobraževanje o plodnosti s strani izkušenih zdravstvenih delavcev, kar bi koristilo posamezniku in širši družbi.
Ključne besede: neplodnost, dejavniki tveganja, študenti, zdravstvena nega, babištvo
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (789,55 KB)

4.
Poznavanje spolnih motenj med študenti zdravstvene nege in medicine
Julija Vigali, 2020, diplomsko delo

Opis: Spolnost je zapletena primarna človeška dejavnost, ki pri ljudeh sproža močan čustveni ter psihološki odziv. Spolne motnje pa so odkloni od normalne spolnosti in predstavljajo skupino bolezni, ki se pogosto pojavljajo v splošni populaciji. Ker je poznavanje spolnih motenj pomembno med študenti zdravstvene nege in medicine, smo želeli raziskati, kakšno je njihovo znanje na tem področju in morda povečati zanimanje na temo spolnih motenj. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo uporabili lasten strukturiran anketni vprašalnik. Raziskavo smo izvedli med študenti zdravstvene nege in študenti enovitega magistrskega študijskega programa Splošna medicina Univerze v Mariboru. Rezultate smo statistično obdelali s pomočjo programov Microsoft Office Word in Excel. V raziskavi je sodelovalo 124 študentov. Ugotovili smo, da študenti spolne motnje poznajo, vendar se opazi primanjkljaj na določenih področjih, ki bi ga lahko pripisali dejstvu, da se študenti na svoji klinično izobraževalni poti le poredko srečajo s bolniki s spolnimi motnjami. Več znanja na temo spolnih motenj so pokazali študenti splošne medicine. Dobro poznavanje bolezni je ključ do uspešnega zdravljenja ter nudenja pomoči bolniku s spolno motnjo. K višji ravni znanja lahko pripomorejo promocija bolezni in več raziskav s tega področja.
Ključne besede: spolne motnje, študenti, zdravstvena nega, splošna medicina, poznavanje
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 181; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (579,84 KB)

5.
Opolnomočenje pacienta – pomemben element obvladovanja kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Stopnja opolnomočenosti vpliva na število kroničnih nenalezljivih bolezni in je povezana z determinantami zdravja. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo opolnomočenosti kroničnih pacientov ter povezanost med determinantami zdravja in opolnomočenostjo. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Za ugotavljanje stopnje opolnomočenosti sta bila uporabljena validirana anketna vprašalnika. Raziskava je potekala v treh ambulantah družinske medicine in eni ambulanti splošne medicine, sodelovalo je 201 anketirancev z vsaj eno kronično nenalezljivo boleznijo. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS, za preverjanje hipotez sta bila uporabljena Kruskal-Wallis H test in Mann-Whitney U test. Rezultati: Stopnja opolnomočenosti anketirancev je visoka (M = 74,72; SD = 20,05). Sodelujoči dosegajo na vseh dimenzijah opolnomočenja povprečno visoko stopnjo opolnomočenosti ter so zadostno aktivni v skrbi za svoje zdravje. Obstajajo statistično pomembne razlike v opolnomočenosti glede na stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 44,091; p < 0,001) in starost (χ2(2) = 25,718; p < 0,001), medtem ko glede na spol ni bilo ugotoviti statistično pomembnih razlik (U = 4867,500; p = 0,658) v stopnji opolnomočenosti. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da se večina anketirancev sooča z multimorbidnostjo. Za dvig stopnje opolnomočenosti je nujno prepoznavanje dejavnikov opolnomočenja, aktivna vključitev pacienta v zdravstveno obravnavo ter pogostejša udeležba v ambulanti družinske medicine. V teoriji še vedno opolnomočenje težko opredelimo, v empiričnem pristopu pa ne obstaja enotno merilo za oceno opolnomočenosti kroničnih pacientov, zato so potrebne nadaljnje študije ter izvedba intervencij za izboljšanje stopnje opolnomočenosti in dvig kakovosti življenja kroničnih pacientov.
Ključne besede: Kronične nenalezljive bolezni, opolnomočenje, zdravstvena nega, merjenje opolnomočenja, samooskrba.
Objavljeno: 02.02.2021; Ogledov: 117; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (617,89 KB)

6.
Vodenje in odločanje v zdravstveni negi gorenjske regije
Suzana Nikolić, 2020, magistrsko delo

Opis: Vloga vodje v kliničnem okolju je izjemno pomembna in odgovorna. Vodja mora biti strokovnjak na svojem področju in imeti profesionalen odnos do zaposlenih v zdravstveni negi, saj je od slednjega odvisno njihovo zadovoljstvo z vodenjem in na splošno vzdušje v delovnem okolju. Namen magistrske naloge je bil predstaviti zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi z vodenjem in odločanjem v Gorenjski regiji. Preverili smo stališča zaposlenih na področju zdravstvene nege o osebnostnih lastnostih vodij, kako slednja vplivajo na vzdušje in občutek zadovoljstva na delovnem mestu ter kako so vključeni v proces odločanja. Pri izdelavi teoretičnega dela smo se oprli na izbrano domačo in tujo literaturo. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji in je bila izvedena med zaposlenimi v zdravstveni negi (n = 121). Uporabili smo anonimen anketni vprašalnik, ki smo ga razvili za namen raziskave. Raziskava je potekala od 01. 09. 2020. do 28. 10. 2020. Podatki so bili obdelani s programom IBM SPSS 26.0 (IBM Corp., Armonk, NY). Uporabili smo opisno statistiko, hi-kvadrat test, t-test za samostojne vzorce, analizo variance in korelacijsko analizo. Za statistično pomembne podatke smo upoštevali razlike, kjer je bila stopnja statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Zaposleni v zdravstveni negi so z najvišjo oceno navedli, da ima vodja dovolj strokovnega znanja (PV = 4,5; t = 57,473; p < 0,001), nekoliko slabše so ocenili lastnost vodstvenih izkušenj, ki jih ima vodja (PV = 4,3; t = 48,220; p < 0,001) in obseg managenerskega znanja, ki ga ima vodja (PV = 4,1; t = 38,534; p < 0,001). Višja ocena pri posamezni osebnostni lastnosti vodje je bila povezana z višjo oceno o vključevanju zaposlenih v delovni proces. Zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi se je statistično pomembno razlikovalo glede na nivo managementa (F = 4,524; p = 0,013). Najmanj so bili zadovoljni z vodjo zaposleni v zdravstveni negi na terciarnem nivoju managementa (PV = 3,7). Poznavanje ter razumevanje nalog in kompetenc vodij glede na ravni managementa v zdravstveni negi, osebnostnih lastnosti vodij in procesa odločanja bo spodbudilo več raziskav na tem področju in razprav o vključevanju zaposlenih v zdravstveni negi v proces odločanja z namenom izboljšanja splošnega vzdušja na delovnem mestu, tolerance pri zaposlenih in le-teh v zdravstveni negi.
Ključne besede: vodenje, odločanje, zdravstvena nega, vodja, zadovoljstvo
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 176; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

7.
Izkušnje negovalnega osebja z zagotavljanjem paliativne oskrbe v domovih za starostnike
Anja Šket, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Število starejših oseb s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, ki potrebujejo paliativno oskrbo v domovih za starejše, narašča. Pomembno je, da imajo člani tima zdravstvene nege in oskrbe dovolj znanja in izkušenj o paliativni oskrbi in jo ustrezno vključujejo v svoje delo. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja z metodo fokusnih skupin članov tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike. Podatke smo obdelali po metodi vsebinske analize. Rezultati: Oblikovali smo tri glavne vsebinske sklope: Izkušnje zaposlenih, Ovire in težave zaposlenih v paliativni oskrbi ter Poznavanje paliativne oskrbe. Zaposleni imajo dovolj izkušenj za izvajanje paliativne oskrbe, vendar jim primanjkuje znanja, navodil in smernic za pravočasno vključevanje in kakovostno zagotavljanje paliativne oskrbe. Potrebno bi bilo izobraževanje zaposlenih in več vključevanja paliativne oskrbe v času šolanja. Razprava in sklep: Poznavanje paliativne oskrbe je med člani tima zdravstvene nege in oskrbe v domovih za starostnike slabo. Potrebna so dodatna izobraževanja iz paliativne oskrbe. Zaposleni se pri svojem delu srečujejo s pomanjkanjem kadra in pomanjkanjem usposobljenega tima paliativne oskrbe. Temeljnega pomena je usmerjanje in vključevanje svojcev v obravnavo, saj so svojci premalo vključeni in seznanjeni s paliativno oskrbo.
Ključne besede: zdravstvena nega in oskrba, medicinske sestre, paliativna obravnava, starostnik
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 396; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (481,83 KB)

8.
Vpliv revmatičnega obolenja – fibromialgija na življenje obolelega
Klara Grobelnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Sindrom fibromialgije je kronično revmatsko obolenje, katerega glavna značilnost je bolečina. Diagnosticiranje temelji na klinični sliki in opisovanju pacienta. Najbolj pomembno pri zdravljenju je, da zmanjšamo bolečino ter simptome. Namen zaključnega dela je ugotoviti negovalne diagnoze pri pacientki in kako bolezen vpliva na življenje. Metodologija: Uporabili smo kvalitativno metodologijo raziskovanja ter delno strukturiran intervju. Vprašanja smo osnovali na podlagi 14. življenjskih aktivnostih konceptualnega modela Virginie Henderson in dodatnih aktivnostih značilnih za bolezen. Vprašanja so odprtega tipa in se navezujejo na značilnosti bolezni. Rezultati: V načrtu zdravstvene nege smo izpostavili devet negovalnih diagnoz. Ob pojavu simptomov obolenja je pacientka čutila samo bolečino in utrujenost, čez leta so se začeli simptomi slabšati. V zadnjih letih je začela opažati težave z okornostjo, motnjami spanja, vnetje ustne sluznice, vnetje mehurja ter težave s koncentracijo. Diskusija in zaključek: Fibromialgija ima velik vpliv na kakovost življenja. Paciente čaka dolga pot do postavitve diagnoze, nato pa ni možnosti popolne ozdravitve. Temu bi lahko rekli začaran krog. Pacienti potrebujejo okoli sebe ljudi, ki jih bodo razumeli in podprli, saj je spopadanje z boleznijo tako lažje.
Ključne besede: kronično obolenje, bolečina, zdravstvena nega, kakovost življenja
Objavljeno: 03.12.2020; Ogledov: 188; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (854,01 KB)

9.
Vpliv uporabe prepovedanih drog na razvoj psihotične motnje pri mladostniku
Sara Kunčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Povzetek Izhodišča: Med mladimi je povečana uporaba prepovedanih substanc, ki lahko vplivajo na razvoj psihotične motnje. V diplomskem delu smo ugotavljali tveganje za nastanek psihotične motnje, ki ga predstavlja uživanje prepovedanih drog pri mladih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodo sistematičnega pregleda in sintezo ter analize domače ter tuje znanstvene in strokovne literature. Podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Rezultati kažejo, da uporaba prepovedanih drog pomembno vpliva na razvoj psihotične motnje pri mladostnikih, vendar ni potreben, niti zadostni dejavnik. Največja tveganja, predvsem zaradi razširjenosti uporabe, predstavljata alkohol in kanabis, manjša in vendar ne zanemarljiva pa tudi stimulansi, halucinogeni, sedativi in druge substance. Negativni učinek uživanja psihoaktivnih snovi na razvoj in potek psihotičnih motenj potrjujejo vse študije. Neposredno so z uživanjem drog povezane psihotične motnje uživanja psihoaktivnih substanc, vendar se učinek uživanja drog kaže tudi pri motnjah, ki niso neposredno posledica uživanja psihoaktivnih substanc. Diskusija in zaključek: V prihodnje bi bilo smiselno raziskovati različne psihotične motnje ter jih bolje diferencirati, saj gre za zelo heterogeno množico psihiatričnih motenj. Medicinska sestra z informiranjem mladostnika in družine o učinku prepovedanih drog na razvoj in potek psihotičnih motnje pripomore k ozaveščenosti in s tem k zmanjševanju tveganj za negativne učinke zaradi uporabe drog na razvoj psihotičnih motenj.
Ključne besede: mladostništvo, zloraba drog, psihoza, zdravstvena obravnava, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 108; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

10.
Ergonomija v zdravstveni negi
Taja Šilar, 2020, diplomsko delo

Opis: Ergonomija v zdravstveni negi je zelo pomembna. Že mladi zaposleni se morajo zavedati pomembnosti upoštevanja in uporabe ergonomskih in tehničnih pripomočkov. Na ta način lahko zmanjšajo možnosti za nastanek bolečin v hrbtenici. Zaključno delo se nanaša na ergonomijo v zdravstveni negi. V prvem delu diplomskega dela smo se osredotočili na ergonomijo v zdravstveni negi, ergonomske in tehnične pripomočke, tehnike premeščanja pacientov in na probleme, ki lahko doletijo zdravstvene delavce. V drugem delu diplomskega dela smo izvedli raziskavo, s katero smo si pomagali pri postavljenih tezah. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci ergonomskih in tehničnih pripomočkov ne uporabljajo redno. Iz raziskave smo prav tako razbrali, da največjo obremenitev zdravstvenim delavcem predstavlja premeščanje pacienta po postelji navzgor in da je imelo bolečine v hrbtenici zaradi dvigovanja bremen že več kot 50 % anketirancev.
Ključne besede: ergonomija, zdravstvena nega, bolečina
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (674,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici