| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 630
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba supervizije pri reševanju konfliktov v zdravstveni negi
Ana Robič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri zaposleni v zdravstvenih organizacijah uporabljajo supervizijo pri reševanju konfliktov. Supervizija je metoda učenja in je namenjena vsem, ki delajo z ljudmi. S supervizijo strokovnega delavca podpremo, odkrijemo pa tudi vzroke konfliktov v delovnem timu in jih uspešno odpravimo. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke za kvantitativni del raziskave smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga natisnjenega osebno vročili vodjam negovalnega tima v izbranih ustanovah. Pridobljene podatke smo statistično analizirali in uredili s pomočjo Microsoft Word 2010, Microsoft Excel 2010, IBM SPSS Statistic 25.0. Za statistično analizo smo uporabili T-test in Hi-kvadrat test ter korelacijske metode. Rezultati: Zaposleni v zdravstveni negi večinoma poznajo supervizijo kot način reševanja konfliktov. V timih občasno prihaja do konfliktov, ki pa na zaposlene delujejo večinoma zelo obremenjujoče. Zaposleni so pozitivno naravnani k vključevanju supervizije pri reševanju konfliktov in so mnenja, da je uporaba supervizije v zdravstveni negi zelo nujna. Skoraj polovica anketiranih meni, da lahko supervizija poveča pretok informacij in izboljša komunikacijo. Razprava in sklep: Konflikte moramo pravočasno prepoznati in sproti reševati, pri tem nam je supervizija lahko kot metoda učenja v veliko pomoč. Menimo, da bi se morala supervizija v zdravstveni negi pogosteje uporabljati in ne le kot metoda reševanja konfliktov, ampak tudi kot metoda razvijanja dobrih medsebojnih odnosov in s tem preprečevanje možnih konfliktov.
Ključne besede: konflikti, supervizija, zdravstvena nega, reševanje konfliktov
Objavljeno: 06.12.2021; Ogledov: 17; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

2.
Stili vodenja v povezavi z zadovoljstvom bolnikov
Katarina Grm, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Od stila vodenja, ki ga prevzame vodja v zdravstveni negi, so odvisni zadovoljstvo bolnikov in drugi kazalniki kakovosti v zdravstveni negi. Namen magistrskega dela je bil raziskati prevladujoči stil vodenja in povezanost le-tega z zadovoljstvom bolnikov. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Kot raziskovani instrument sta bila uporabljena dva validirana vprašalnika: vprašalnik multifaktorskega vodenja in vprašalnik zadovoljstva bolnikov s kakovostjo zdravstvene nege. V raziskavi je sodelovalo 179 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege, ki niso na vodilnih delovnih položajih, in 168 bolnikov. Raziskava je potekala na eni izmed klinik v zdravstveni instituciji na severovzhodu Slovenije. Podatki so bili statistično obdelani s programom SPSS. Za preverjanje hipotez smo uporabili Binomski test in Mann-Whitneyev U-test. Rezultati: Na večini (80 %) raziskovanih oddelkov je prisoten transformacijski stil vodenja. Bolniki so bili najmanj zadovoljni (povprečna vrednost = 3,30) z obveščanjem svojcev, prijateljev glede stanja in potreb ter truda medicinskih sester, da so zagotovile, da so lahko svojci, prijatelji pomagali pri njihovi negi in zdravljenju. Najvišje (povprečna vrednost = 4,13) so bolniki ocenili odzivnost, hitrost medicinskih sester, ko so jo potrebovali. Razprava in sklep: V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je na oddelkih, kjer je prisotno transformacijsko vodenje, stopnja zadovoljstva bolnikov večja kot na oddelkih, kjer je prisotno transakcijsko vodenje. Od stila vodenja je odvisno zadovoljstvo zaposlenih in bolnikov. Zadovoljnejši zaposleni so uspešnejši in učinkovitejši na delovnem mestu, kar pripomore k večji kakovosti in večjemu zadovoljstvu uporabnikov storitev.
Ključne besede: stili vodenja, zadovoljstvo bolnikov, zdravstvena nega, kakovost zdravstvene nege
Objavljeno: 30.11.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

3.
K družini usmerjena zdravstvena oskrba in pediatrična onkologija
Mojca Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: K družini usmerjena zdravstvena oskrba je najsodobnejša in najprimernejša metoda oskrbe otroka, obolelega za rakom. Mnogi avtorji še vedno poročajo o težavnosti implementacije koncepta v klinično okolje. Namen raziskave je ugotoviti, kakšna je percepcija in praksa strokovnjakov, ki kot multidisciplinarni tim delujejo na področju pediatrične onkologije v našem okolju. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Vsi podatki so statistično obdelani s programom SPSS, verzija 25. Raziskava je pokazala, da je organizacija naravnana na izvajanje k družini usmerjene zdravstvene oskrbe (x̄ = 2,42, σ = 0,614). Multidisciplinarni tim starše vključuje v aktivnosti zdravstvene oskrbe otroka (x̄ = 2,01, σ= 0,580), moral pa bi poglobiti zavedanje pomena skrbi za celotno družino. Razumevanje koncepta se ne razlikuje glede na izobrazbo ali delovne izkušnje strokovnjakov (p > 0,05), vendar pa se kažejo tendence med strokovnjaki z najmanj in največ delovnimi izkušnjami (p < 0,05). Mnenja strokovnjakov s področja onkologije so enotna, s strani negovalnega tima iz enote intenzivne terapije pa se kažejo odstopanja okoli vključevanja staršev v aktivnosti zdravstvene oskrbe in skrbi za celotno družino (p < 0,05). To razumevanje je treba vključiti v organizacijo, oblikovanje smernic, postopke in v vsako srečanje strokovnjakov z otrokom in njegovo družino.
Ključne besede: družina, hospitaliziran otrok, pediatrična onkologija, zdravstvena nega, k družini usmerjena zdravstvena oskrba
Objavljeno: 22.11.2021; Ogledov: 47; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

4.
Kritična analiza youtube videoposnetkov za učenje klinične zdravstvene nege
Polona Stramec, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: V času hitrih tehnoloških sprememb visokošolski učitelji z uporabo YouTube videoposnetkov spodbujajo aktivno vključevanje študentov. YouTube videoposnetki omogočajo povezovanje teorije s prakso in imajo velik potencial za vključevanje v visokošolski učni proces zdravstvene nege. V raziskavi smo vsebinsko analizirali YouTube videoposnetke, ki prikazujejo aplikacijo intramuskularne injekcije v simulacijskem okolju z nizko stopnjo posnemanja resničnosti. Metode: Uporabili smo metodologijo mešanih metod. V okviru kvantitativnega dela smo analizirali upoštevanje kliničnih smernic v YouTube videoposnetkih ter ocenili vsebino, izdelavo in pristranskost z uporabo ocenjevalnega obrazca. V okviru kvalitativnega dela smo uporabili opisno metodo dela ter analizirali pogostost in način uporabe YouTube videoposnetkov pri visokošolskih učiteljih, ki poučujejo v simuliranem okolju zdravstvene nege z nizko stopnjo posnemanja resničnosti. Rezultati: Identificirali smo 549 YouTube videoposnetkov, ki so prikazali izvedbo aplikacije intramuskularne injekcije v simulacijskem okolju zdravstvene nege z nizko stopnjo posnemanja resničnosti. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v končno analizo vključili 17 videoposnetkov. Noben videoposnetek ni zajemal vseh korakov v skladu s strokovnimi smernicami. Pogosteje so bili upoštevani koraki, ki jih mora izvajalec izvesti pred in med posegom v primerjavi s koraki, ki se morajo izvesti po končanem posegu. Razprava in sklep: Analizirani videoposnetki aplikacije intramuskularne injekcije niso podprti s strokovnimi smernicami ZN in niso primerni za poučevanje študentov zdravstvene nege v simuliranem okolju z nizko stopnjo posnemanja resničnosti. Težava je predvsem v pomanjkanju korakov, ki jih narekujejo strokovne smernice ZN. Vsak videoposnetek bi moral biti pred objavo in pred vključitvijo v učni proces ocenjen s strani strokovnjakov.
Ključne besede: YouTube, interaktivni učni pripomočki, zdravstvena nega, izobraževanje, intramuskularna injekcija
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (990,16 KB)

5.
Medicinska sestra manager in vodenje klinične ustanove
Tajda Ropič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Dober vodja se zaveda pomena vodenja in tega, da mora veščine dobrega vodenja ves čas razvijati kot odgovor na hitro spreminjajoči se sodobni svet. Na vseh področjih velja, da so odnosi pri delu, zadovoljstvo zaposlenih, njihov položaj in počutje odvisni od vodje. Namen magistrskega dela je predstaviti management, naloge in vloge managerja, karakteristike managerja ter ugotoviti, kdo je lahko uspešni vodja velike organizacije. Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativno raziskovalna metoda dela. Raziskovalni instrument je bil anketni vprašalnik. Anketiranje je potekalo anonimno. Uporabljen je bil validiran vprašalnik Multifactor leadership questionnaire – MLQ 5X. Analiza podatkov je potekala s pomočjo programa Microsoft Excel in programa IBM SPSS Statistics 20. Uporabili smo deskriptivno in inferenčno statistiko. V okviru metod sklepne statistike smo uporabili statistična testa (χ2 test in t-test ) za preverjanje zastavljenih hipotez. Rezultati: V raziskavo smo zajeli 60 anketirancev, od tega 20 tehnikov zdravstvene nege, 20 diplomiranih medicinskih sester, 10 pomočnikov/pomočnic strokovne vodje zdravstvene nege oddelka ter 10 strokovnih vodij zdravstvene nege oddelka. Po analizi smo ugotovili, da glede na organizacijski nivo zaposlenih ne prihaja do statistično značilnih razlik pri ocenjevanju vodje, da na delovnem mestu prihaja do vedno manj razlik ter da zaposleni pri svojih vodjih zaznavajo vedno več inspiracijskega motiviranja in pogojnega nagrajevanja. Razprava in sklep: Management in vodenje nista enakovredna pojma, saj je vodenje kot najpomembnejši element poleg načrtovanja, organiziranja in kontroliranja sestavni del managementa. Nikakor ne moremo trditi, da so vsi vodje tudi managerji ali managerji vodje.
Ključne besede: management, organizacija, zdravstvena nega, vodstvo, klinična ustanova, medicinska sestra manager
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 102; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (922,36 KB)

6.
Ergonomske obremenitve članov negovalnega tima pri institucionalnem varstvu starostnikov
Zorica Fugina, 2021, diplomsko delo

Opis: UVOD: V zaključnem delu smo predstavili nekatere vidike fizičnih obremenitev negovalnega kadra v domu starostnikov. Opisali smo vrste obremenitev ter njihove posledice. Predstavili smo ponavljajoče gibe, nepravilne prisilne drže negovalnega osebja in težave, ki jih povzročajo na kostno mišičnem sistemu ter organizacijo dela v negovalnem timu. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti ali ima osebje v negovalnem timu na zdravju negativne pokazatelje, ki so posledica preobremenjenosti na delovnem mestu. METODE: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela s pregledom in analizo domače in tuje literature. V empiričnem delu zaključnega dela smo predstavili rezultate ankete, ki smo jo izvedli med negovalnim osebjem v domu starostnikov v Mariboru. Vzorec je zajemal dvainsedemdeset zaposlenih v negovalnem timu. REZULTATI: V raziskavi smo se osredotočili na ergonomske obremenitve pri izvajanju negovalnih intervencij. Ugotovili smo, da za člane negovalnega tima največjo fizično obremenitev predstavlja dvigovanje, premikanje, potiskanje, bremen nad 5 kg. Druga najtežja fizična obremenitev pa je premeščanje oskrbovancev s postelje na invalidski voziček, sledi pa premikanje po postelji navzgor. Več kot polovica anketirancev je prvič čutilo bolečine v hrbtenici med 3 in 10 leti opravljenega dela. RAZPRAVA IN SKLEP: Neupoštevanje ergonomskih načel pri izvajanju negovalnih intervencij s premalo negovalnega osebja lahko privede do fizičnih okvar in poškodb kostno-mišičnega sistema, predvsem hrbtenice, in s tem do preobremenjenosti, obolevnosti in celo invalidnosti. Potrebno je izobraževanje osebja v negovalnem timu in uporaba ergonomsko tehničnih pripomočkov za varen transfer ter ustrezna organizacija in kakovost kadrovskih zmogljivosti.
Ključne besede: Zdravstvena nega, ergonomska načela, bolečina v hrbtenici, dvigovanje težkih bremen, poklicne poškodbe.
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 66; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

7.
Evalvacija psihičnih obremenitev zdravstvenih delavcev zaposlenih v socialno zdravstveni organizaciji v Avstriji
Metka Harih, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: V zadnjih desetletjih se je delovno okolje spremenilo, kar je vplivalo na delovne pogoje tudi znotraj socialno zdravstvenih organizacij. Visoka stopnja psihičnih obremenitev na delovnem mestu povzroča dodatne stroške. Vprašanje psihičnih obremenitev je bilo zato postavljeno v središče zaščite zaposlenih. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Instrument raziskovanja je bil verificiran anketni vprašalnik za analizo psihičnih obremenitev na delovnem mestu. Izpolnilo ga je 163 anketirancev. Hipoteze smo statistično obdelali s programom SPSS, V27.0. Rezultati: Zaposleni so z delokrogom, zmožnostmi na delovnem mestu in organizacijsko klimo zelo zadovoljni, kvalitativni stresorji ter obremenitve s strani okolja imajo minimalen vpliv. Razlika v stopnji psihičnih obremenitev iz vidika organizacijske klime glede na starostno obdobje in razlika iz vidika delokroga glede na stopnjo izobrazbe ne obstaja. Statistično značilna razlika ne obstaja med spremenljivkama kvantitativni stresorji in spol (U=1637,50; p=0,12), prav tako pa tudi ne med spremenljivkama dolžina delovne dobe in vidik delovnih zmožnosti (rs= 0,09, p=0,23). Razprava in sklep: Anketiranci opredeljujejo delovno okolje kot psihično nestresno in poročajo o minimalnih psihičnih obremenitvah na delovnem mestu. Ključnega pomena je, da vodja prepozna dejavnike obremenitve, jih zna ovrednotiti, določiti preventivne ukrepe in se zaveda, da dobri delovni pogoji zagotavljajo ustrezno raven kakovosti delovnega življenja. 
Ključne besede: zdravstvena nega, psihične obremenitve, letno vrednotenje, dom starostnikov
Objavljeno: 28.10.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

8.
Spiritualna oskrba pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo
Anja Veber, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spiritualnost pri otroku s kronično boleznijo je ključnega pomena za njegovo dobro počutje. Učinkovitost prepoznavanja spiritualnih potreb pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo vpliva na zagotavljanje spiritualne oskrbe. S pregledom želimo predstaviti, kakšen pomen ima spiritualna oskrba v obravnavi otroka s kronično nenalezljivo boleznijo. Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled znanstvene literature. Članke smo iskali po podatkovnih bazah: SAGE Journals, PubMed, ScienceDirect, Wiley in Cobiss. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize, sinteze ter komparacije. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Skupno smo našli 1529 in v končno analizo vključili osem člankov. Ugotovitve kažejo, da je za otroke s kronično nenalezljivo boleznijo spiritualnost pomemben vidik zdravstvene obravnave. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe mora biti otrok deležen sočutne obravnave. Razprava in sklep: Vpliv spiritualnosti na otroka je pogojen z njegovo starostjo in zavedanjem le-te. Velik pomen ima tudi zavedanje zdravstvenega osebja, kako zelo pomembna je spiritualna oskrba za otroka in njegovo soočanje z boleznijo. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe lahko medicinske sestre uporabijo tehnike terapevtske komunikacije, da podprejo otroka v iskanju notranjih občutkov in čustev, pri izražanju spiritualne stiske ali spiritualnega dobrega počutja.
Ključne besede: duhovnost, zdravstvena nega, pregled literature
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

9.
Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice
Mojca Rabič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice je ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo svoje možnosti za dodatno izobraževanje. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni zadostno motivirani za dodatna strokovna izobraževanja in kakšno je njihovo poznavanje sistema izobraževanja; kako izboljšati motivacijo in pokazati možnosti za razvoj kadrov, ki bi Splošni bolnišnici Jesenice pomagale povečati učinkovitost in uspešnost pri delu. Rezultati so pokazali, da polovica zaposlenih ne ve, kdo dodatna izobraževanja financira, za dodatna izobraževanja pa se odločajo predvsem zato, da bi izboljšali kakovost svojega dela. Zaposleni v treh četrtinah menijo, da jih nadrejeni dovolj motivirajo za dodatna izobraževanja, četrtina pa si še vedno želi izboljšanja motivacije. Zaposleni imajo še vedno najraje frontalno obliko izobraževanja in ne praktične, ki bi najbolj vplivala na njihovo delo, večina pa se ne udeležuje izobraževanj v tujini. Na podlagi strokovne literature smo odkrili nekatere možnosti za izboljšanje trenutnega sistema dodatnih strokovnih izobraževanj, precej pa bi k temu pripomogla tudi večja izmenjava strokovnih znanj s sodelavci iz tujine. Večina zaposlenih pa ima dovolj možnosti za uporabo pridobljenih znanj v praksi.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, Splošna bolnišnica Jesenice, strokovno izobraževanje, uspešnost in učinkovitost
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (326,75 KB)

10.
Merjenje krvnega tlaka pri pacientih z atrijsko fibrilacijo
Marko Čuček, 2021, magistrsko delo

Opis: Atrijska fibrilacija je najpogostejša kardiološka aritmija in prizadene 2–3 % odraslih oseb. Atrijska fibrilacija je supraventrikularna tahiaritmija, za katero je značilna nekoordinirana atrijska aktivacija s posledičnim poslabšanjem atrijske mehanske funkcije. Namen raziskave je bil predstaviti problematiko merjenja krvnega tlaka z avtomatskim oscilometričnim merilnikom ter ugotoviti razlike med merjenjem z avtomatskim oscilometričnim merilnikom in s standardnim avskultacijskim merjenjem. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 77 pacientov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS Statistics, verzija 25. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično značilne razlike v vrednostih krvnega tlaka pri merjenju z oscilometrično in avskultatorno metodo pri pacientih, obolelih za atrijsko fibrilacijo. Razlike se kažejo predvsem pri diastoličnem krvnem tlaku, ki je pri oscilometrični metodi višjih vrednosti kot pri avskultatorni metodi. Rezultati nam kažejo, da atrijska fibrilacija vpliva na meritve krvnega tlaka. Na podlagi pregleda svetovne literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo tudi posebni merilniki krvnega tlaka, ki bi bili primerni za ambulante družinske medicine, za merjenje krvnega tlaka doma in na triaži urgentnih služb pri pacientih z atrijsko fibrilacijo.
Ključne besede: Atrijska fibrilacija, določanje krvnega tlaka, zdravstvena nega, ambulantno spremljanje krvnega tlaka, oscilometrična naprava.
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 189; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (931,73 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici