| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientu v patronažnem varstvu
Urška Anžič, 2020, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Razjede zaradi pritiska predstavljajo velik zdravstveni, ekonomski in socialni problem, istočasno pa imajo negativne posledice na pacientovo življenje. Zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja za nastanek RZP ima pozitivne učinke na nadaljnjo obravnavo. Pacienti z RZP po odpustu iz bolnišnice potrebujejo pomoč na domu, pri tem so v velike pomoč patronažne medicinske sestre, ki samostojno načrtujejo intervencije za preprečevanje oz. oskrbo teh ran. Namen: Namen zaključnega dela je opisati, kakšno vlogo ima diplomirana medicinska sestra pri oskrbi razjede zaradi pritiska na domu. Raziskovalne metode: V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo sistematični pregled literature z analizo slovenske in tuje literature. V končno analizo smo vključili 13 člankov, pri tem nam je bil v pomoč PRISMA flow diagram. Rezultati: Ugotovili smo, da postopki preprečevanja razjed zaradi pritiska že več let ostajajo podobni, šele pred nekaj leti so v uporabo prišle moderne obloge za rane, ki pospešujejo celjenje ran. Diskusija in zaključek: Medicinske sestre imajo pri preprečevanju RZP pomembno vlogo, ker jo lahko opazijo že na samem začetku, primerno skrbijo za kožo in sodelujejo pri izvajanju ukrepov za preprečevanje. Pomembna naloga patronažne medicinske sestre je poučitev svojcev o oskrbi RZP, saj obiski na domu niso dovolj, da bi se razjeda lahko primerno celila.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, medicinska sestra, rana, oskrba na domu.
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 654; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (631,63 KB)

2.
ANALIZA VSEBIN IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV V SLOVENIJI IN TUJINI ZA IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE NA DOMU IN V LOKALNI SKUPNOSTI
Martina Horvat, 2016, specialistično delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zaradi demografskih in družbenih sprememb ter sprememb na drugih ravneh zdravstvenega varstva se intenzivnost in zahtevnost obravnave pacientov v domačem okolju povečujeta. Diplomirane medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu in v lokalni skupnosti, bodo morale okrepiti preventivno delovanje in dejavno prispevati k zmanjševanju neenakosti v zdravju. Prevzeti bodo morale tudi nekatere nove (stare) vloge, saj imajo pomembno vlogo pri doseganju ciljev v resolucijah in nacionalnih programih, sprejetih v preteklih letih v Republiki Sloveniji. Ministrstvo za zdravje RS je v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025 "Skupaj za družbo zdravja" predvidelo tudi nadgradnjo in krepitev patronažne dejavnosti, čemur mora slediti tudi nadgradnja izobraževanja na področju zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti. Namen: Namen specialističnega dela je bil podati osnutek predloga nadgradnje vsebin za izobraževanje na področju zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti v prihodnje na dodiplomski in podiplomski ravni, a tudi za organiziranje vseživljenjskega izobraževanja. Metodologija: Pri izdelavi specialističnega dela smo uporabili deskriptivno in primerjalno metodo na osnovi pregleda literature. Rezultati: Ugotovili smo, da obstajajo številni dokumenti, v katerih so posebej opisane vsebine izobraževanja za diplomirane medicinske sestre na visokošolskem strokovnem študijskem programu prve stopnje Zdravstvena nega za izvajanje zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti. Po pregledu učnih načrtov petih visokošolskih zavodov in predmetnikov vseh osmih visokošolskih zavodov smo s primerjavo ugotovili, da obstajajo razlike v številu ur, ECTS, temeljni in dodatni literaturi ter nekaterih vsebinah izobraževanja. Izobraževanje za diplomirane medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu in v lokalni skupnosti v Sloveniji, ne sledi v celoti zahtevam, ki jih patronažnemu varstvu nalagajo dokumenti, sprejeti na državni ravni. Pri primerjavi izobraževanja za diplomirane medicinske sestre, ki izvajajo zdravstveno nego na domu in v lokalni skupnosti v Sloveniji, z državami, kjer za izvajanje zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti zadostuje dodiplomska izobrazba, ugotavljamo, da ni razlik med izobraževanjem za diplomirane medicinske sestre za izvajanje zdravstvene nege na domu in v lokalni skupnosti v Sloveniji in v tujini. Pri primerjavi z Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, Združenimi državami Amerike, Avstralijo in Irsko pa ugotavljamo, da razlike obstajajo, saj se v omenjenih državah za delo na tem področju zahteva podiplomsko izobraževanje. Sklep: Predlagamo, da se akreditira podiplomski študijski program za izpopolnjevanje Zdravstvena nega na domu in v lokalni skupnosti, ki bo oblikovan na osnovi predlaganih vsebin za nadgradnjo izobraževanja, ki smo jih oblikovali na podlagi pregleda literature. Ovrednoten naj bo s 60 ECTS točkami. Izvajalci programa ga lahko nadgradijo in dvignejo na višje ravni, 120 ECTS točk ali več. Študij na podiplomskem študijskem programu mora študente pripraviti za prihodnje vloge in odgovornosti z zagotavljanjem temeljnega znanja in spretnosti, ki jim bodo omogočale nadaljnji razvoj skozi vseživljenjsko učenje.
Ključne besede: zdravstvena nega na domu in v lokalni skupnosti, nacionalni programi, strategije, mednarodne usmeritve, načini in vsebina izobraževanja
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (943,79 KB)

3.
Ustanovitev s.p. na področju zdravstvene in socialne pomoči na domu
Tadeja Lampret Kastelic, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Dandanes hitro narašča število starejše populacije. S tem se pojavlja družbeni problem, ko starostniki niso več zmožni samooskrbe. Nastopijo različne težave zdravstvene in socialne narave. Zdravstvena nega na domu in socialna oskrba na domu velikokrat predstavljata idealno rešitev. Vsaka od teh je profesija zase in izobražuje strokovni kader po svojih programih. V vsakdanjem življenju pa si ne predstavljamo ločenega delovanja. Obstajajo številni zakoni, predpisi, pravilniki, ki določajo delovanje zdravstvene in socialne dejavnosti. Opravljanje teh storitev je možno v okviru javne mreže ali kot zasebnik. Možnost samozaposlitve predstavlja ustanovitev samostojnega podjetja, ki sama po sebi ni zahteven postopek. Dodatna ovira so okvirji, ki jih postavlja posamezna dejavnost, ki jo želimo opravljati. S kombinacijo dejavnosti na koncesijo in dejavnosti, ki je samoplačniške narave, bi podjetje imelo dobiček.
Ključne besede: samostojni podjetnik, zdravstvena nega, socialna pomoč na domu
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 2222; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (643,02 KB)

4.
Nega in oskrba starostnikov na domu
Gregor Heiligstein, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili program storitev nege in pomoči starostnikom na domu, v katerem se prepletata zdravstvena nega in socialna oskrba, dopolnjena z drugimi profesionalnimi dejavnostmi, z namenom, da starostniki lahko čim dlje ostanejo v njihovem domačem okolju ter se čim kasneje odločijo za odhod v institucionalno varstvo. Organizacija takšnega programa se oblikuje v okviru centrov za pomoč na domu, ki skušajo zagotoviti čim višjo kakovost življenja v starosti in vključenost starejših v socialno okolje ter preprečevanje njihove socialne izoliranosti. Vzporedno s socialno oskrbo in pomočjo na domu mora potekati tudi zdravstvena nega in pomoč, ki se uresničuje preko patronažne službe, osebnega oz. družinskega zdravnika ter drugih potrebnih zdravstveno-terapevtskih storitev. Pri nudenju storitev tako zdravstvene kot socialne pomoči na domu je pomembno zadovoljstvo uporabnikov teh storitev, tako v smislu izbora kot kakovosti teh storitev. Povzeli smo poglede neodvisnih strokovnjakov, slovenske zakonodaje s tega področja, nacionalne strategije varstva starejših ter pisnih in elektronskih virov s področja pomoči starejšim na domu. Za empirični oz. raziskovalni del našega diplomskega dela smo uporabili opisno (deskriptivno) metodo dela, s študijem in analizo strokovne in znanstvene literature ter elektronskih virov. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, v katerega smo vključili 18 vprašanj. Anketo smo izvedli v oktobru 2012, izpolnilo pa jo je 25 naključno izbranih starostnikov, ki bivajo v domačem okolju ter koristijo storitve Centra za pomoč na domu, ki deluje v okviru Doma ob Savinji. Z raziskavo smo ugotovili, da se starejše osebe odločijo za pomoč na domu, ker ne morejo več skrbeti sami zase, želijo pa čim dlje kakovostno živeti v domačem okolju. Starostniki najpogosteje koristijo pomoč pri osebni higieni in urejanju ter gospodinjskih opravilih. Zelo so zadovoljni z izbranimi storitvami in njihovim načinom izvajanja, zato bodo še naprej koristili storitve Centra za pomoč na domu.
Ključne besede: starostniki, kakovostno življenje doma, pomoč na domu, zdravstvena nega, socialna oskrba.
Objavljeno: 30.05.2013; Ogledov: 4693; Prenosov: 858
.pdf Celotno besedilo (775,75 KB)

5.
Kakovost življenja bolnikov s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu
Janja Sovič, 2011, diplomsko delo

Opis: Teoreticna izhodišca: V diplomskem delu je predstavljena kronicna obstruktivna pljucna bolezen, ki postaja vse pogostejši vzrok smrti, z dejavniki tveganja, znaki in zdravljenje, med katere sodi tudi trajno zdravljenje s kisikom na domu. Namen: Pridobiti mnenja bolnikov o znanju za življenje s kronicno obstruktivno pljucno boleznijo in kisikovo terapijo doma, o kakovosti življenja in sposobnostih pri posameznih življenjskih aktivnostih po uvedbi trajnega zdravljenja s kisikom na domu ter o podpori zdravstvene službe pri teh bolnikih. Metode: Pri raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Podatke za raziskovalni del smo zbrali s pomocjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 23 vprašanj. Vkljucenih je bilo 25 bolnikov s trajnim zdravljenjem s kisikom na domu, ki so se med nastajanjem diplomskega dela zdravili v Bolnišnici Topolšica. Rezultati in diskusija: Ugotovili smo, da bolniki dobro obvladajo rokovanje z virom kisika, predvsem koncentratorjem kisika, vendar simptomov oziroma znakov, ki vodijo v poslabšanje bolezni, še ne prepoznajo pravocasno. Po uvedbi trajnega zdravljenja s kisikom na domu anketiranci navajajo izboljšanje pri posameznih temeljnih življenjskih aktivnostih, predvsem pri dihanju, spanju in pocutju nasploh. Vecini se zdi vir kisika previsok financni strošek, prav tako smo ugotovili, da jim zdravstvena služba ne nudi dovolj podpore.
Ključne besede: kakovost življenja, kronicna obstruktivna pljucna bolezen, trajno zdravljenje s kisikom na domu, zdravstvena nega
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 3369; Prenosov: 428
.pdf Celotno besedilo (4,36 MB)

6.
ORGANIZACIJA SOCIALNE OSKRBE IN ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKOV NA DOMU V MESTNI OBČINI LJUBLJANA
Marija Plevel, 2011, diplomsko delo

Opis: Avtorica v diplomskem delu obravnava problematiko socialne oskrbe in zdravstvene nege starostnikov na domu v Mestni občini Ljubljana. Avtorica si je v nalogi zadala cilj, da: preveri obseg mreže izvajalcev in njihovo ponudbo storitev socialne oskrbe in zdravstvene nege za bolne starostnike v Mestni občini Ljubljana, ki potrebujejo pomoč na domu; ugotovi zdravstveni status bolnih starostnikov, ki zaradi prezasedenosti domov za starejše ostajajo v domači oskrbi in negi; identificira probleme, ki se pojavljajo pri organizaciji formalne pomoči bolnim starostnikom na domu (v Mestni občini Ljubljana); prepozna prispevek neformalne mreže starostnika ter formalnih služb pomoči pri oskrbi in negi starostnika na domu. V svoji empirični raziskavi kvantitativne narave se avtorica omeji na proučevanje celotne populacije tistih upravičencev do storitve institucionalnega varstva starejših, ki se na dan 30.5.2010 nahajajo na čakalni listi za sprejem na negovalni oddelek Zavoda župnije Trnovo Karitas, Doma Janeza Krstnika, imajo prijavljeno stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana, in pri katerih je iz prijavne dokumentacije razvidno, da potrebujejo t. i. oskrbo III/A oz. oskrbo III/B.
Ključne besede: stari, socialna oskrba na domu, zdravstvena nega na domu, organizacija, Mestna občina Ljubljana
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 3065; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1016,09 KB)

7.
Pomen zadovoljevanja verskih duhovnih potreb starostnika v domu ostarelih
Francka Saje, 2010, diplomsko delo

Opis: V prepričanju, da je celostna (holistična) zdravstvena nega starostnika v domu ostarelih najboljša pot za omogočanje njegove optimalne kakovosti življenja v njem, in na osnovi konceptualnega modela teoretičarke zdravstvene nege Virginije Henderson diplomsko delo obravnava pomen zadovoljevanja verskih duhovnih potreb starostnika v institucionalnem varstvu. V teoretičnem delu so zbrana razmišljanja nekaterih domačih in tujih avtorjev o celostni razsežnosti človeka - starostnika in njegovih, iz nje izhajajočih potreb, s poudarkom na duhovni razsežnosti, duhovnih potrebah in znotraj njih verskih potrebah ter njihovem zadovoljevanju. Osvetljena je uporaba procesne metode dela pri celostni zdravstveni negi starostnika v domu in pri opisu verske oskrbe v Domu sv. Jožef tudi njeno praktično izvajanje. Raziskava med stanovalci Doma sv. Jožef, pri kateri je bila uporabljena deskriptivno-opisna metoda s predhodno izdelanim anketnim vprašalnikom, je pokazala, da so ti v večini verni katoličani, ki so pred prihodom v to ustanovo pričakovali dobro versko oskrbo v njej in so se zato za življenje v njej lažje odločili, da jih večinski del svojo vero in verske potrebe močno doživlja in dobro izraža, ter je potrdila, da imajo njihove zadovoljene verske potrebe pomemben pozitiven vpliv na smisel in celostno kakovost njihovega življenja v domu. Rezultati enako izvedene raziskave med zdravstveno-negovalnim osebjem tega doma pa so pokazali njihovo večinsko pozitivno vrednotenje verskih duhovnih potreb stanovalcev kot enako pomembno glede na druge potrebe, da ocenjujejo versko oskrbo v tem domu za zelo dobro in svojo zavzetost za sodelovanje pri njej za zadostno. Svoje znanje o celostni zdravstveni negi starostnika, ki vključuje tudi pomoč pri zadovoljevanju njegovih verskih duhovnih potreb in strpnost do njegovih verskih prepričanj ne glede na lastno osebno prepričanje, večinoma dobro ocenjujejo in nimajo izrazite potrebe po dodatnem izobraževanju iz tega področja. Vsi izsledki raziskave so nam potrdili smiselnost našega prizadevanja za celostno zdravstveno nego starostnika v domu ostarelih, katere bistveni sestavni del je tudi skrb za njegovo duhovno dobrobit.
Ključne besede: starostnik v domu, celostna zdravstvena nega, verske duhovne potrebe starostnika, medicinska sestra, zdravstveno-negovalno osebje
Objavljeno: 07.12.2010; Ogledov: 3235; Prenosov: 411
.pdf Celotno besedilo (533,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici