| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Zdravstvena nega bolnika s krvavitvijo iz nosu
Marina Smogavec, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu želimo predstaviti zdravstveno nego bolnika s krvavitvijo iz nosu. V medicinskem delu je opisana anatomija in fiziologija nosu, vzroki za nastanek krvavitve iz nosu, ter možni načini zdravljenja bolnika s krvavitvijo iz nosu. V naslednjih poglavjih želimo poudariti nekaj tipičnih negovalnih diagnoz, ki so značilne za bolnika s krvavitvijo iz nosu, hkrati pa predstaviti pomen timskega dela, standardizacije zdravstvene nege in zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre pri bolniku s krvavitvijo iz nosu.
Ključne besede: krvavitev iz nosu, zdravstvena nega bolnika, medicinska sestra, negovalna diagnoza, standardi
Objavljeno: 28.04.2009; Ogledov: 2852; Prenosov: 801
.pdf Celotno besedilo (13,94 MB)

2.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI SPREJEMU PROTI VOLJI NA ENOTO ZA INTENZIVNO ZDRAVLJENJE PSIHIATRIČNE BOLNIŠNICE
Miha Balantič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sprejem bolnika proti volji v urgentni ambulanti Psihiatrične bolnišnice Begunje na varovani oddelek ter vlogo medicinske sestre in zdravstvene nege pri bolniku, ki je sprejet proti volji. Cilj naloge je bil: prikazati študijo primera sprejema proti volji, izdelati standard sprejema bolnika proti volji ter primerjati število sprejemov proti volji, uporabo pripomočkov za fizično oviranje in uporabo medikamentozne terapije ob sprejemu proti volji v Psihiatrični bolnišnici Begunje, v obdobjih 1995 – 2000 in 2002 - 2007. Uporabljena je bila kvalitativna in kvantitativna analiza in deskriptivna statistična metoda. Rezultati so predstavljeni v tekstu in grafih. Ugotovili smo, da je število sprejemov proti volji podobno v obeh obdobjih, (4,07 % v prvem in 4,19 % drugem obdobju), vendar se je odstotek uporabe pripomočkov za fizično oviranje zmanjšal iz 15,30 % na 13,59 %.
Ključne besede: duševna motnja, hospitalizacija proti volji, psihiatrična zdravstvena nega, sprejem bolnika proti volji, standard, posebni varovalni ukrep.
Objavljeno: 30.04.2009; Ogledov: 4190; Prenosov: 912
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Vloga medicinske sestre pri zdravljenju bolnika z golenjo razejdo
Tadeja Poderčnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena definicija venske golenje razjede(VGR), značilnosti razjede in njeni simptomi.Opisane so tudi vse faze celjenja VGR, ter načini, s katerimi se VGR lahko zdravi.Opisan je proces zdravstvene nege bolnika z VGR, ter vloga patronažne medicinske sestre pri zdravljenju bolnika z VGR.Namen diplomskega dela je predstaviti, kako dobro so bolniki z VGR seznanjeni z njihovo boleznijo, kako dobro poznajo sodobne metode zdravljenja VGR, kot so sodobne obloge in elastični povoj.
Ključne besede: Ključne besede: golenja razjeda, zdravljenje venske golenje razjede, zdravstvena nega, procesna obravnava bolnika, patronažna medicinska sestra.
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3530; Prenosov: 653
.pdf Celotno besedilo (973,23 KB)

4.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERATIVNEM POSEGU CISTIČNEGA TUMORJA NA TREBUŠNI SLINAVKI
Tanja Klasinc, 2011, diplomsko delo

Opis: Področje zdravstvene nege je v zadnjih petdesetih letih zajelo mnogo sprememb. Tudi v slovenskem prostoru moramo spoznati in preučiti teoretične modele. Potrebno je razviti lastno filozofijo stroke in se odločiti, kateri modeli so uporabni v naši praksi in kateri so za posamezna področja zdravstvene nege najprimernejši. Poznavanje sodobnega metodološkega pristopa, razvijanja negovalne dokumentacije in standardov bo pripeljalo k uveljavitvi sodobne zdravstvene nege. V diplomskem delu smo predstavili problematiko tumorskih oboljenj na trebušni slinavki in pomembnosti diagnosticiranja pri bolnikih z cističnimi tumorji trebušne slinavke. Predstavljen je operativni poseg in postopki vezani na področje zdravstvene nege pri pacientu po operativnem posegu. Narejena je bila analiza zdravljenja pacientov zaradi cističnih tumorjev trebušne slinavke in opisane negovalne intervencije, ki jih medicinska sestra opravlja, po procesu zdravstvene nege, pri bolniku pred, med in po operaciji cističnega tumorja trebušne slinavke. Bolnik je obravnavan skozi vseh 14 življenjskih aktivnosti po Virginii Henderson.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, zdravstvena nega bolnika po operativnem posegu, trebušna slinavka, cistični tumorji, negovalne diagnoze, kakovost, zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre
Objavljeno: 29.06.2011; Ogledov: 2929; Prenosov: 591
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
IN SITU SIMULACIJE OŽIVLJANJA - NOV NAČIN IZOBRAŽEVANJA ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI NEGI
Anemarija Smonkar, 2014, diplomsko delo/naloga

Opis: In situ simulacije so simulacije, ki se izvajajo v kliničnem okolju. V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor smo na oddelkih za kardiokirurgijo in ortopedijo pripravili model usposabljanja z in situ simulacijami oživljanja in prepoznavanja kritično bolnega bolnika. Simulacije so potekale s pomočjo ALS-simulatorja podjetja Laerdal in vseh potrebnih medicinskih pripomočkov, ki jih zaposleni v zdravstveni negi uporabljajo pri vsakdanjem delu. V raziskavo smo vključili 14 udeležencev. Zanimala nas je stopnja njihove usposobljenosti za izvajanje protokola oživljanja in ali pri oživljanju pravilno uporabljajo vso potrebno opremo in pripomočke. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali med oddelkoma obstajajo razlike v izvajanju protokola oživljanja in poznavanju opreme in ali se med oddelkoma razlikujejo časi izvedbe posameznih simulacijskih vaj. Ugotovili smo, da so udeleženci simulacije visoko usposobljeni za izvajanje protokola oživljanja in prepoznavanja kritično bolnega bolnika in da znajo pri oživljanju pravilno uporabljati vso potrebno opremo in pripomočke. Med oddelkoma smo ugotovili statistično razliko pri treh izvedbenih posegih. Pri umetnem predihavanju so se med oddelkoma pojavile razlike, ker udeleženci niso imeli rok v pravilnem položaju za učinkovito predihavanje z dihalnim balonom (p=0,005), pred izvajanjem defibrilacije so pozabili preveriti umik prisotnih oseb od roba postelje (p=0,032), pri pripravi in aplikaciji zdravil pa smo ugotovili statistično razliko pri namestitvi brizgalke na brezigelni Clave konekt (p=0,015). Primerjava časov izvedbe simulacijskih vaj med oddelkoma ni pokazala statističnih razlik (p=0,222).
Ključne besede: oživljanje bolnika, in situ simulacije, zdravstvena nega
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 817; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,51 MB)

6.
ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z UTESNITVENIM (KOMPARTMENT) SINDROMOM PO POŠKODBI GOLENI
Simona Lipnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena specifična zdravstvena nega in negovalne diagnoze pri utesnitvenem (kompartment) sindromu po poškodbi goleni. Predstavljena je anatomija in fiziologija goleni. Opisana je etiologija, patogeneza, klinična slika, diagnostika in zdravljenje kompartment sindroma. Opisan je primer individualne celostne obravnave bolnika s kompartment sindromom po modelu Marjory Gordon. Prikazane in opisane so tudi najpogostejše in najpomembnejše negovalne diagnoze. Individualna in celostna obravnava bolnika po procesu zdravstvene nege je temeljni element, ki zagotavlja kakovostno zdravstveno nego in vpliva na kakovost življenja bolnika v bolnišnici in v domačem okolju.
Ključne besede: kompartment sindrom, fasciotomija, zdravstvena nega, negovalne diagnoze, procesna obravnava bolnika.
Objavljeno: 27.09.2011; Ogledov: 4754; Prenosov: 719
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA S TORAKALNO DRENAŽO
Nadja Povh, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo zajema opis zdravstvene nege pacienta s torakalno drenažo. Predstavljena je torakalna drenaža, vrste torakalnih drenaž, prednosti in slabosti torakalnih drenaž, sam kirurški postopek vstavljanja torakalnega drena, spremljanje bolečine pri bolnikih s torakalno drenažo in odstranitev torakalnega drena. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi dela s študijem domače in tuje literature. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika, ki je vključeval 28 zaposlenih medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov na Oddelku intenzivne kirurgije Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so medicinske sestre in zdravstveni tehniki dovolj strokovno usposobljeni oziroma ali se jim zdi, da imajo na tem področju dovolj znanja o torakalni drenaži in alibi si ga želeli pridobiti še več. Skozi diplomsko nalogo smo ugotovili, da si vsi anketiranci želijo dodatna znanja s področja obravnave pacienta s torakalno drenažo.
Ključne besede: Ključne besede: torakalna drenaža, torakalni dren, medicinska sestra, pacient, psihična in fizična priprava bolnika in zdravstvena nega.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 3654; Prenosov: 1206
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

8.
9.
10.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO OPERACIJI KRONIČNE ANALNE FISURE
Janja Polič, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena zdravstvena nega pacienta po operaciji kronične analne fisure. Opisani so dejavniki tveganja za nastanek kronične analne fisure, predstavljene pa so tudi posebnosti zdravstvene nege po operaciji. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, raziskovalni del pa je temeljil na kvalitativni metodi dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo uporabljali elektronske vire ter domačo in tujo literaturo, katero smo preučili, analizirali in uredili. Literaturo smo iskali v obliki knjig v knjižnicah in s pomočjo spletne strani COBISS in SpringerLink. S pomočjo intervjuja smo obravnavali enega pacienta. Intervju se je nanašal na ugotavljanje anamneze in potreb po zdravstveni negi glede na 14 osnovnih življenjskih aktivnosti konceptualnega modela Virginie Henderson. Razprava: Ugotovili smo, da se pacient s kronično analno fisuro pred operacijo srečuje predvsem s težavami pri odvajanju. Odvaja trdo, zasušeno blato, ki ga spremljata krvavitev in močna bolečina. Po operaciji je bila največji problem boleča rana, zaradi katere je bila otežena tudi prva defekacija. Spopadal pa se je tudi s strahom, kakšno bo stanje po operativnem posegu in ali je bila operacija uspešna. Poleg teh negovalnih diagnoz smo izpostavili še naslednje negovalne diagnoze: nepopolna sposobnost hoje, nevarnost infekcije in obnašanje v podporo zdravju. Pacient potrebuje veliko pogovora o svoji bolezni in zdravstveno vzgojnih informacij glede načina življenja ob prihodu v domače okolje. Sklep: Medicinska sestra mora dobro poznati postopke obravnave pacienta po operaciji analne fisure. Tak pacient potrebuje namreč veliko zdravstveno vzgojnih informacij glede načina življenja (prehrana, odvajanje blata, gibanje, higiena,…) po operativnem posegu, s katerimi ga seznanimo že na samem začetku obravnave.
Ključne besede: kronična analna fisura, bolečina, proktologija, zdravstvena nega kirurškega bolnika
Objavljeno: 12.10.2016; Ogledov: 1399; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (392,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici