| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 623
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Spiritualna oskrba pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo
Anja Veber, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Spiritualnost pri otroku s kronično boleznijo je ključnega pomena za njegovo dobro počutje. Učinkovitost prepoznavanja spiritualnih potreb pri otroku s kronično nenalezljivo boleznijo vpliva na zagotavljanje spiritualne oskrbe. S pregledom želimo predstaviti, kakšen pomen ima spiritualna oskrba v obravnavi otroka s kronično nenalezljivo boleznijo. Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled znanstvene literature. Članke smo iskali po podatkovnih bazah: SAGE Journals, PubMed, ScienceDirect, Wiley in Cobiss. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize, sinteze ter komparacije. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Skupno smo našli 1529 in v končno analizo vključili osem člankov. Ugotovitve kažejo, da je za otroke s kronično nenalezljivo boleznijo spiritualnost pomemben vidik zdravstvene obravnave. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe mora biti otrok deležen sočutne obravnave. Razprava in sklep: Vpliv spiritualnosti na otroka je pogojen z njegovo starostjo in zavedanjem le-te. Velik pomen ima tudi zavedanje zdravstvenega osebja, kako zelo pomembna je spiritualna oskrba za otroka in njegovo soočanje z boleznijo. Pri zagotavljanju spiritualne oskrbe lahko medicinske sestre uporabijo tehnike terapevtske komunikacije, da podprejo otroka v iskanju notranjih občutkov in čustev, pri izražanju spiritualne stiske ali spiritualnega dobrega počutja.
Ključne besede: duhovnost, zdravstvena nega, pregled literature
Objavljeno: 29.09.2021; Ogledov: 67; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

2.
Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice
Mojca Rabič, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Razvoj kadrov za uspešno in učinkovito delo v Splošni bolnišnici Jesenice je ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo svoje možnosti za dodatno izobraževanje. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni zadostno motivirani za dodatna strokovna izobraževanja in kakšno je njihovo poznavanje sistema izobraževanja; kako izboljšati motivacijo in pokazati možnosti za razvoj kadrov, ki bi Splošni bolnišnici Jesenice pomagale povečati učinkovitost in uspešnost pri delu. Rezultati so pokazali, da polovica zaposlenih ne ve, kdo dodatna izobraževanja financira, za dodatna izobraževanja pa se odločajo predvsem zato, da bi izboljšali kakovost svojega dela. Zaposleni v treh četrtinah menijo, da jih nadrejeni dovolj motivirajo za dodatna izobraževanja, četrtina pa si še vedno želi izboljšanja motivacije. Zaposleni imajo še vedno najraje frontalno obliko izobraževanja in ne praktične, ki bi najbolj vplivala na njihovo delo, večina pa se ne udeležuje izobraževanj v tujini. Na podlagi strokovne literature smo odkrili nekatere možnosti za izboljšanje trenutnega sistema dodatnih strokovnih izobraževanj, precej pa bi k temu pripomogla tudi večja izmenjava strokovnih znanj s sodelavci iz tujine. Večina zaposlenih pa ima dovolj možnosti za uporabo pridobljenih znanj v praksi.
Ključne besede: zdravstvena nega, zdravstvo, Splošna bolnišnica Jesenice, strokovno izobraževanje, uspešnost in učinkovitost
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (326,75 KB)

3.
Merjenje krvnega tlaka pri pacientih z atrijsko fibrilacijo
Marko Čuček, 2021, magistrsko delo

Opis: Atrijska fibrilacija je najpogostejša kardiološka aritmija in prizadene 2–3 % odraslih oseb. Atrijska fibrilacija je supraventrikularna tahiaritmija, za katero je značilna nekoordinirana atrijska aktivacija s posledičnim poslabšanjem atrijske mehanske funkcije. Namen raziskave je bil predstaviti problematiko merjenja krvnega tlaka z avtomatskim oscilometričnim merilnikom ter ugotoviti razlike med merjenjem z avtomatskim oscilometričnim merilnikom in s standardnim avskultacijskim merjenjem. Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je potekala v enem izmed urgentnih centrov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 77 pacientov. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS Statistics, verzija 25. Ugotovljeno je bilo, da obstajajo statistično značilne razlike v vrednostih krvnega tlaka pri merjenju z oscilometrično in avskultatorno metodo pri pacientih, obolelih za atrijsko fibrilacijo. Razlike se kažejo predvsem pri diastoličnem krvnem tlaku, ki je pri oscilometrični metodi višjih vrednosti kot pri avskultatorni metodi. Rezultati nam kažejo, da atrijska fibrilacija vpliva na meritve krvnega tlaka. Na podlagi pregleda svetovne literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo tudi posebni merilniki krvnega tlaka, ki bi bili primerni za ambulante družinske medicine, za merjenje krvnega tlaka doma in na triaži urgentnih služb pri pacientih z atrijsko fibrilacijo.
Ključne besede: Atrijska fibrilacija, določanje krvnega tlaka, zdravstvena nega, ambulantno spremljanje krvnega tlaka, oscilometrična naprava.
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 103; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (931,73 KB)

4.
Poznavanje pravilne uporabe ter samozdravljenje s paracetamolom med študenti zdravstvene nege
Klara Mesarič, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Paracetamol je široko dostopen antipiretik in analgetik. V zaključnem delu smo predstavili osnovne farmakodinamične in farmakokinetične značilnosti paracetamola ter raziskali, v kolikšni meri študenti zdravstvene nege poznajo pravilno uporabo paracetamola in koliko vedo o neželenih učinkih prekomernega jemanja te učinkovine. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za pridobitev podatkov o znanju študentov ter samozdravljenju s paracetamolom smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov zdravstvene nege. Ugotovili smo, da študenti slabo poznajo predvsem neželene učinke paracetamola (n = 81; 48,8 %) ter največji priporočen dnevni odmerek paracetamola za odraslo osebo (n = 55; 33,1 %). Glede samozdravljenja so bolj pazljivi, saj jih večina jemlje paracetamol po potrebi (n = 125; 75,3 %). O jemanju in odmerjanju paracetamola se študenti posvetujejo tudi s prijatelji ali sorodniki (n = 14; 8,4 %). Razprava in sklep: Paracetamol se predpisuje npr. za lajšanje blagih do zmernih bolečin ter prehladnih obolenj. Ker ga je možno kupiti tudi brez recepta, marsikdo meni, da gre za »nedolžno« učinkovino. Če več dni zapored presežemo priporočeni dnevni odmerek paracetamola za odraslo osebo, ki je 4 g oz. 8 tablet, lahko pride do okvare jeter in ledvic. Pomembno je, da študenti kot bodoči zdravstveni delavci pridobijo ustrezno znanje o zdravilih ter se zavedajo pomembnosti ozaveščanja drugih o pravilni uporabi zdravil, še posebej tistih, ki so prosto dostopna.
Ključne besede: zdravstvena nega, paracetamol, samozdravljenje
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

5.
Odnos in ovire študentov zdravstvene nege do raziskovalnega dela
Gregor Romih, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Raziskovanje v zdravstveni negi predstavlja vodilo klinične prakse za kakovostno in varno oskrbo pacientov. Raziskave kažejo, da imajo študenti pozitiven odnos do raziskovanja, vendar pa se pri tem srečujejo s številnimi ovirami. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos in zaznavanje ovir študentov zdravstvene nege do raziskovalnega dela. Metode: Izvedena je bila presečno opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketnima vprašalnikoma na priložnostnem vzorcu študentov zdravstvene nege (n = 219). Statistična analiza je bila izvedena s programsko opremo IBM SPSS 23.0 in metodo opisne ter sklepne statistike. Rezultati: V povprečju je imelo 80 % anketiranih študentov pozitiven odnos do raziskovanja (M = 136,93; SD = 30,88; p < 0,001). Ugotovljena je bila statistično značilna razlika v odnosu do raziskovanja glede na letnik (p < 0,001) in stopnjo študija (p < 0,001). Kot največjo oviro v raziskovanju so študenti ocenili kompleksnost raziskovalnega procesa (M = 3,95; SD = 0,68) ter okoljske ovire (M = 3,53; SD = 0,59). Razlik v zaznavanju ovir glede na prejšnje izkušnje z raziskovalnim delom ni bilo ugotovljenih (p = 0,098). Potrjena pa je bila negativna statistično značilna povezava med odnosom do raziskovanja in zaznavanjem ovir v raziskovanju (rs(219) = -0,554, p < 0,001). Razprava in sklep: Pozitiven odnos do raziskovanja je pomemben element uporabe na dokazih utemeljene zdravstvene nege v kliničnem okolju. Odnos do raziskovanja med študenti je treba ohranjati in nadgrajevati, pri tem pa študente opremiti z znanjem in veščinami za uspešno odpravo ovir pri raziskovanju.
Ključne besede: raziskovanje, zdravstvena nega, študenti, stališča, prepreke
Objavljeno: 17.08.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

6.
Življenje z ulceroznim kolitisom: študija primera
Adrijana Klep, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ulcerozni kolitis je vnetna črevesna bolezen, za katero dandanes zboli veliko mladih ljudi. Pacienti, ki zbolijo za ulceroznim kolitisom, se nenehno srečujejo z negovalnimi problemi, ki jim otežujejo vsakdanje življenje. Pomembno vlogo pri obvladovanju težav imajo svojci, zdravnik in zaposleni v zdravstveni negi, ki jih vzpodbujajo, spremljajo zdravstveno stanje in delujejo zdravstveno vzgojno. Metode: V zaključnem diplomskem delu smo za teoretični del uporabili deskriptivno metodo dela. Za raziskavo smo uporabili kvalitativno metodologijo. Pacientko smo obravnavali po konceptualnem modelu Virginije Henderson. Na osnovi življenjskih potreb in ugotovljenih potreb po zdravstveni negi, smo izpostavili negovalne probleme in naredili načrt zdravstvene nege. Rezultati: Kot najbolj izpostavljene negovalne diagnoze, se pri obravnavani pacientki v zagonu bolezni pojavijo slab apetit, težave pri odvajanju, bolečine v spodnjem delu trebuha in strah. Ob prejemanju biološkega zdravila adalimumab se sedaj njeno zdravstveno stanje izboljšuje. Razprava in sklep: Ulcerozni kolitis vpliva na vsakdanje življenje pacientke in njenih svojcev. Pomembno je, da se pacienti kontinuirano izobražujejo v sklopu svoje bolezni in so tako samostojni v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: kronično vnetje črevesja, ulcerozni kolitis, biološko zdravilo, pacient, zdravstvena nega
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 184; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (912,82 KB)

7.
Varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester
Sabina Žele, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Patronažne medicinske sestre so pri svojem delu izpostavljene različnim vrstam nevarnostim. Namen magistrskega dela je raziskati varnost v delovnem okolju patronažnih medicinskih sester pri obravnavi pacientov na domu. Metode: Uporabili smo raziskave mešanih metod, ki vključujejo kvantitativne in kvalitativne metode dela in za katere je značilna filozofija pragmatizma. V kvantitativnem delu so bili podatki zbrani z anketnim vprašalnikom in analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. V kvalitativnem delu smo uporabili metodo utemeljene teorije, izvedli smo delno strukturirane intervjuje. Rezultati: Mann-Whitneyjev test je pokazal, da obstaja statistično pomembna razlika v zaznavanju nevarnosti v delovnem okolju med patronažnimi medicinskimi sestrami na podeželju in v mestnem okolju samo v segmentu zaznavanja nevarnosti izven pacientovega doma (U = 969,000; p = 0,023). Identificirali smo tri kategorije: percepcija varnosti patronažnih medicinskih sester v delovnem okolju, dejavniki, ki vplivajo na varnost, in ukrepi patronažnih medicinskih sester. Razprava in sklep: Delo patronažnih medicinskih sester na terenu je izjemno zahtevno in nevarno. Predlagamo uvedbo posebnega dokumentacijskega obrazca ali programa na nacionalni ravni, ki bi ga patronažne medicinske sestre uporabile za zapis posebnosti, opažanj in intervencij ob prvem obisku pacienta in družine.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, ukrepi, nevarnosti, urbano okolje, ruralno okolje
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 166; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (812,71 KB)

8.
Obravnava pacienta z motnjami dihanja v spanju
Žiga Zalokar, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Teoretično izhodišče: K motnjam spanja štejemo težave, ko človek ne more zaspati ali spati preko cele noči. Pogosto prihaja do sindroma spalne apneje, ki je ena izmed najpogostejših motenj. Z izvedeno raziskavo smo odgovorili na določena vprašanja. Namen diplomskega dela je bil raziskati obravnavo pacienta z motnjami dihanja v spanju, ki si na domu izvede polisomnografijo. Metodologija: Izvedli smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, kjer smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, na podlagi katerega smo predstavili dobljene rezultate in posledično odgovorili na raziskovalna vprašanja. Sodelovalo je 50 anketirancev. Rezultati: Pacienti, vključeni v raziskavo, so se srečevali z raznimi občutki. Večina jih je diagnostiko motenj dihanja v spanju na domu izvedla odlično, z dobrimi rezultati. Nekaj pa jih je bilo pozitivnih in je bila potrebna nadaljnja diagnostika. Navajali so zadovoljstvo ob sami izvedbi preiskave, velika večina je navedla težave, ki jim povzročajo motnje spanja, kot so hrup in svetloba. Sami smo ugotovili, da je potrebna boljša predstavitev in podajanje navodil pacientom pred samo izvedbo. Razprava in zaključek: Polisomnografija na domu je po pregledu literature in pričanju pacientov boljša, saj pacienti doma lažje zaspijo kot v spalnem laboratoriju. Ugotovili smo, da majhen odstotek pacientov ni mogel popolnoma nič spati, saj jih je nameščen aparat oviral. Obravnava samega pacienta je zelo raznolika in pusti pečat na zaposlenih v zdravstvu, predvsem zaradi tistih preiskovancev, ki smo jim obolenje diagnosticirali in se jim je kvaliteta življenja izboljšala v največji možni meri.
Ključne besede: motnje dihanja, pacient, zdravstvena nega, apneja
Objavljeno: 29.06.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

9.
Percepcija in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov
Esmina Softić, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Transfuzija krvi in krvnih pripravkov je eden pogostejših načinov zdravljenja različnih bolezni in bolezenskih stanj. Je kompleksna intervencija, ki ima lahko številne zaplete in posledice. Transfuzija se pri nas izvaja predvsem v zdravstvenih institucijah na sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva in jo izvajajo diplomirane medicinske sestre v multidisciplinarnem sodelovanju z ostalimi izvajalci v verigi postopkov transfuzije. Namen magistrskega dela je raziskati percepcijo in mnenje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji s filozofijo pozitivizma. Izvedli smo opazovalno študijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo prilagojenega anketnega vprašalnika. Uporabili smo priložnostno vzorčenje. Za analizo podatkov smo uporabili metode deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati so pokazali, da med medicinskimi sestrami, ki pogosto ali vsak dan izvajajo aplikacijo krvnih pripravkov, ni statistično pomembnih razlik v poznavanju protokolov in standardov v povezavi z varno aplikacijo transfuzije (p = 0,448). Ugotovili smo tudi, da je največje zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji v fazi poznavanja transfuzijskih reakcij (x ̅ = 4,85; s = 0,200), najmanjše pa v fazi pred transfuzijo (x ̅ = 4,01; s = 0,446). Diskusija in zaključek: Zavedanje medicinskih sester o varni transfuziji krvi in krvnih pripravkov je zelo pomembno. To se doseže predvsem z rednim izobraževanjem in nadgrajevanjem že obstoječega znanja o celotnem procesu transfuzije v vseh fazah.
Ključne besede: transfuzija krvi, komponente krvi, medicinske sestre, zdravstvena nega
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 218; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (625,93 KB)

10.
Zadovoljstvo bolnikov po možgansko-žilni bolezni v dolgotrajni rehabilitaciji
Manja Serap, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu je vse več ljudi, ki so utrpeli možgansko-žilno bolezen. Posledice, ki so nastale z boleznijo, izboljšujemo/omilimo s pravočasno vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako so bolniki zadovoljni s storitvami zaposlenih v dolgotrajni rehabilitaciji ter kako se je njihova kakovost življenja po preboleli možgansko-žilni bolezni z vključitvijo v dolgotrajno rehabilitacijo izboljšala.
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, psihosocialna podpora, zdravstvena nega, kakovost življenja.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 224; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (851,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici