| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
KONCESIJE V ZDRAVSTVU
Nives Čavnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Javne službe lahko razdelimo na gospodarske in negospodarske. Med negospodarske spada tudi zdravstvena dejavnost, ki se deli na primarno, sekundarno in terciarno raven. Lahko jo opravljajo domače in tuje fizične in pravne osebe. Zdravstvena dejavnost kot javna služba se lahko opravlja v obliki javnega zdravstvenega zavoda, v obliki pravne osebe ali kot zasebni izvajalec. V drugem in tretjem primeru je za opravljanje zdravstvene dejavnosti potrebno pridobiti koncesijo, ki pomeni dovoljenje za vstop v mrežo javne zdravstvene službe. Lahko pa se zdravstvena dejavnost opravlja tudi v obliki čistega zasebništva. Koncesije na področju zdravstva se podeljujejo na voljo strank, brez javnega razpisa, kar je največja pomanjkljivost tega postopka. Koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti kot javne službe podeljujejo pristojni občinski oziroma mestni upravni organi ter ministrstvo za zdravje. Zakon o zdravstveni dejavnosti določa postopek podelitve koncesije in obvezno dokumentacijo, ki je podlaga za odločitev upravnega organa oziroma za izdajo odločbe. Pogodbeno razmerje pri koncesijah v zdravstvu je razdeljeno na dva dela: na koncesijsko pogodbo, ki podeli le pravico opravljati javno službo, in pogodbo med koncesionarjem in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki uredi obseg izvajanja zdravstvenih storitev in plačilo zanje. Javni zdravstveni zavodi in koncesionarji opravljajo javno službo pod enakimi pogoji. To pa ne pomeni, da so ti pogoji tudi v resnici enakopravni. Da lahko zdravnik opravlja zdravstveno dejavnost na podlagi koncesije, mora izpolnjevati določene pogoje.
Ključne besede: javne službe, negospodarske javne službe, koncesija, zdravstvena dejavnost, javna služba, zasebna zdravstvena dejavnost, javni zavod.
Objavljeno: 24.06.2010; Ogledov: 11945; Prenosov: 1407
.pdf Celotno besedilo (366,88 KB)

6.
MANAGEMENT V JAVNIH ZDRAVSTVENIH ZAVODIH
Darja Drolc Kraljič, 2011, diplomsko delo

Opis: Z gotovostjo lahko trdimo, da je področje zdravstvene dejavnosti zelo zahtevno in obsežno področje. Gre za razvejan sistem, ki je izredno dinamičen in se nenehno spreminja. Zdravstvena dejavnost je ena izmed najpomembnejših dejavnosti v življenju posameznika in nujno potrebna za delovanje celotne družbe. Vse hitrejši razvoj zdravstvene dejavnosti, ki se vztrajno draži ima za posledico vse večje materialne zahteve do družbe in do posameznika. Z relativno omejenimi viri je vse težje plačevati naraščajoče zdravstvene potrebe, zahteve in pričakovanja prebivalstva, ki se vse hitreje stara. Naraščajoči izdatki pa kaj hitro lahko pomenijo tudi resen finančni problem za državo. Da bi vse to zmogli je še posebno skrb potrebno posvečati upravljanju in vodenju javnega zdravstva, ki postaja vse bolj zahtevno. To pa je izziv za managerje v javnih zdravstvenih službah, kajti to so področja, kjer se optimalne upravljalske in poslovodne rešitve šele iščejo. Od tistega, ki vodi javni zdravstveni zavod se namreč pričakuje, da zna uravnotežiti naraščajoče povpraševanje po zdravstvenih storitvah z objektivno omejeno ponudbo virov ter optimizirati kakovost zdravstvene oskrbe in zadovoljstvo ljudi. Spremembe so nujne! Če so do sedaj javne zdravstvene zavode vodili zdravniki, sedaj država pričakuje pomoč managerjev, ki naj bi s svojim strokovnim znanjem pomagali blažiti naraščajoče finančne stiske. Pomanjkanje javnega denarja za zagotavljanje socialnih pravic naj torej delno nadomesti dober manager. Problemi, ki so se nakopičili v zdravstveni dejavnosti, kar kličejo po spremembah, kar je potrdila tudi analiza ankete, saj si poleg bolnikov oziroma ljudi tudi zdravstveni delavci želijo sprememb v zdravstvenem sistemu, zato je klic po spremembah v zdravstveni dejavnosti še toliko močnejši!
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, javni zdravstveni zavod, zdravstvene storitve, uporabniki zdravstvenih storitev, zdravstveni delavci, management, managerji
Objavljeno: 03.11.2011; Ogledov: 1731; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (753,91 KB)

7.
DEBELOST PRI OSNOVNOŠOLSKIH OTROCIH
Mitja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: V diplomskem delu prikazujemo problematiko učencev s prekomerno težo in debelostjo v osnovni šoli, njihove prehranjevalne navade in gibalne sposobnosti. Predstavili smo pomen telesne dejavnosti na zdravje otrok in mladostnikov. Predstavljamo program zdravega prehranjevanja in zdravega hujšanja otrok in mladine in vlogo medicinske sestre in dispanzerja za otroke in mladostnike. Namen: Z raziskavo smo ugotavljali vzroke prekomerne teže in debelosti pri otrocih v osnovni šoli med prvo, drugo in tretjo triado. Ugotavljali smo tudi, kakšen odnos imajo osnovnošolci do prehrane, telesne dejavnosti, kakšno je njihovo mnenje o svoji telesni podobi ter splošno mnenje o zdravem načinu prehranjevanja in pomembnosti gibanja. Metode: Za raziskavo smo uporabili strukturiran vprašalnik po deskriptivni metodi. Pridobljene podatke ankete smo statistično obdelali z računalniškim programom Microsoft Excel, ter jih ponazorili z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko otrok je prekomerno hranjenih in koliko jih že ima problem z debelostjo. Osredotočili smo se na osnovnošolske otroke po posameznih triadah. Ugotovili smo, da je bila že v prvi triadi tretjina otrok s prekomerno težo in tretjina s problemom debelosti. Diskusija o zaključku: Ugotovili smo, da otroci poznajo pomen zdravega načina življenja za kasnejše življenjsko obdobje. Ugotovili smo, da se otroci prehranjujejo zdravo, vendar nastane problem glede količine zaužite hrane ter neaktivne telesne dejavnosti.
Ključne besede: šolski otroci, prekomerna teža, debelost, zdrava prehrana, telesna dejavnost, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 3740; Prenosov: 755
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici