| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 26
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo pacientov z zdravstveno obravnavo v urgentni dejavnosti
Sabina Kopun, 2021, diplomsko delo

Opis: Zadovoljstvo pacientov povezujemo s pričakovanji pacientov, njihovimi izkušnjami, komunikacijo, čakalni časom ter urejenostjo prostorov. Namen diplomske naloge je opredeliti zadovoljstvo pacientov v urgentni dejavnosti ter z raziskavo ugotoviti stopnjo zadovoljstva pacientov in kakovost obravnave v urgentni dejavnosti. V teoretičnem delu diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela, v raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna deskriptivna ne- eksperimentalna metoda raziskovanja. Kot merski instrument smo uporabili anonimen anketni vprašalnik. Pridobljene rezultate smo grafično in tabelarno prikazali v Microsoft Office 2010 in Microsoft Excel 2010. Pogostejši razlog obravnave v urgentni ambulanti je za 58 anketirancev (58 %) bila poškodba. Čakalni čas od končane triaže do ambulantne obravnave je 39 anketirancev (39 %) opredelilo, da so čakali od pol ure do eno uro. Čas obravnave v urgentnih ambulantah je za 39 anketirancev (39 %) potekal hitro. 68 anketirancev (68 %) je bilo mnenja, da si je zdravnik vzel dovolj časa za obravnavo. 60 anketirancev (60 %) je zadovoljnih z obravnavo v urgentnem centru, mlajši pacienti izkazujejo večjo zadovoljstvo s kakovostjo zdravstvene obravnave v primerjavi s starejšimi. Ugotovitve in pričakovanja pacientov so dejavniki, ki vplivajo na večje zadovoljstvo bolnikov in zaposlenih na urgentnem centru. Velikega pomena predstavlja izvajanje zanimanja uporabnikov glede zadovoljstva in strmenje k boljšemu delovanju. Skozi mnenje anketirancev v naši raziskavi na zadovoljstvo v urgentnem centru smo ugotovili, da bi si anketiranci želeli večji poudarek na nasvetih, opozorilih, na katere naj bodo pozorni, na več časa za pogovor z medicinsko sestro.
Ključne besede: Urgentna dejavnost, zadovoljstvo, pacient, kakovost, zdravstvena obravnava
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 191; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (798,47 KB)

2.
Poznavanje dela zdravstveno vzgojnega centra med zaposlenimi v Osnovnem zdravstvu Gorenjske
Nika Teran, 2020, magistrsko delo

Opis: Zaradi daljše življenjske dobe in modernega življenjskega sloga ljudi se je prevalenca kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) v svetu povečala. V Evropi so najpogostejši razlog (prezgodnje) smrti srčno-žilna obolenja. Z zdravstveno preventivo želimo (zdrave) ljudi opolnomočiti, naj prevzamejo skrb za svoje zdravje in se izognejo nastanku KNB oziroma njihov nastanek prestavijo na kasnejše življenjsko obdobje. V Sloveniji zato delujejo zdravstvenovzgojni centri (ZVC-ji), ki so organizirani na primarni ravni zdravstvenega varstva. Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo in opredelili promocijo zdravja in zdravstveno preventivo. Predstavili smo tudi organizacijo in delovanje ZVC-jev. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave poznavanja ZVC-jev med diplomiranimi medicinskimi sestrami v ambulanti družinske medicine (dipl. m. s. v ADM) in zdravniki, specialisti družinske oziroma splošne medicine (zdravniki, spec., druž. oz. spl. med.) v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 58 anketirancev. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo dipl. m. s. iz ADM pogostejše stike s timom ZVC kot zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. Najpogosteje uporabljen komunikacijski kanal je osebni razgovor, najredkeje se pošiljajo poštna sporočila. Dipl. m. s. v ADM in zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. v ZVC-je mesečno napotijo do pet pacientov, redko tudi več. Ugotavljamo, da je vzrok nizkega števila napotitev povezan s preobremenjenostjo zdravnikov, spec., druž. oz. spl. med., pri dipl. m. s. iz ADM pa je vzrok nezainteresiranost pacientov za vključitev. Ugotovili smo, da vloga ZVC-jev še ni povsem prepoznavna in uveljavljena. Za celostno obravnavo pacientov in opolnomočenje ljudi, da naj prevzamejo skrb za svoje zdravje, bo v prihodnosti potrebno še več aktivnega sodelovanja med vsemi zaposlenimi, zato svetujemo, da se organizirajo redni mesečni sestanki in zdravstvenovzgojne delavnice tudi za zaposlene posameznega zdravstvenega doma.
Ključne besede: zdravje, preventivna zdravstvena dejavnost, diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinskega zdravnika, zdravnik, specialist družinske ali splošne medicine
Objavljeno: 27.08.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

3.
Osnovnošolci in debelost
David Osterc, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji smo priča epidemiji debelosti otrok. Živimo v tako imenovanem ˝debelilnem okolju ˝, v katerem je prevelik vnos hrane v telo in majhna poraba energije oz. zaužite hrane. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke debelosti pri osnovnošolcih, njihov odnos do telesne dejavnosti in do zdrave prehrane. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 91 anketiranih učencev od 5.-9. razreda osnovne šole. Sodelovalo je 51 deklic in 40 fantov. Podatke smo analizirali in predstavili s programom Microsoft Excel ter jih predstavili opisno in z grafi. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko učencev ima prekomerno telesno maso in koliko učencev ima probleme z debelostjo. Ugotovili smo, da so učenci, ki hodijo v višje razrede bolj težki ter imajo zato zvišan ITM od učencev, ki hodijo v nižje razrede. Velika večina učencev ima primerno telesno maso glede na starost in telesno višino, se pravilno prehranjujejo ter se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo. Diskusija in zaključek: Raziskava nam je pokazala, da so zbrani podatki, zelo dobri in kažejo smernice izboljšanja na področju osnovnošolcev in debelosti. Vendar še velja vztrajati naprej pri zdravstveni vzgoji učencev o pomenu zdrave prehrane in pomenu telesne dejavnosti.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, telesna dejavnost, zdravstvena vzgoja, telesna masa.
Objavljeno: 24.07.2020; Ogledov: 424; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (760,03 KB)

4.
Obravnava pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti
Urša Markež, 2019, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Akutni koronarni sindrom predstavlja velik izziv po celem svetu, saj predstavlja enega od vzrokov umiranja ljudi, njegovo diagnosticiranje pa je velikokrat zahtevno. Delimo ga na akutni miokardni infarkt z dvigom ST spojnice, akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice, nestabilno angino pektoris in nenadni srčni zastoj. Metode: Pri pisanju teoretičnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, prav tako pri izvedbi raziskave, kjer smo uporabili tudi kvantitativno metodologijo. V tem drugem delu smo opravili retrospektivno raziskavo, kjer smo pregledali ambulantne kartone pacientov, obravnavanih v izbrani urgentni ambulanti v zadnjih 5 letih. Rezultati: Zabeležili smo 678 pacientov, obravnavanih v urgentni ambulanti, več je bilo moških (58,6 %) in velika večina je bila starejših pacientov. Največ pacientov je z iskanjem pomoči odlašalo nekaj dni. Najpogostejša diagnoza je bil akutni miokardni infarkt brez dviga ST spojnice (26,1 %). Kot najpogostejša simptoma sta se pojavila bolečina v prsnem košu in težko dihanje. Večini pacientom ni bila dodeljena ustrezna triažna kategorija, temveč so bili uvrščeni v nižje kategorije. Večina pacientov je bila napotena v nadaljnjo bolnišnično obravnavo (97,3 %). Diskusija: Z raziskavo smo prikazali obravnavo pacienta z akutnim koronarnim sindromom v urgentni dejavnosti, s katero smo želeli zdravstvenim delavcem omogočiti celosten vpogled v obravnavo teh pacientov. Zaradi vse več pridruženih bolezni, prisotnih dejavnikov tveganja in posledičnega nastanka neznačilnih simptomov je pomembno, da se zdravstveni delavci nenehno izobražujejo, da bodo pacientom lahko nudili pravočasno in kakovostno obravnavo.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, nestabilna angina pektoris, srčni zastoj, zdravstvena oskrba, urgentna dejavnost, medicinska sestra, triaža
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 737; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (901,20 KB)

5.
Pravica do poroda na domu - pro in kontra
Marjeta Braniselj, 2018, magistrsko delo

Opis: Pravica do svobodne odločitve glede okoliščin poroda je pravica vsake ženske in izhaja iz pravice do zasebnosti in družinskega življenja, ki jo določa 8. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Na strani države pa je, da poskrbi za varnost in udobnost poroda. Pravica do poroda na domu odločitev vsake države posebej in v kolikor za to v državi obstaja možnost za porod na domu, mora biti področje tudi zakonsko jasno urejeno.
Ključne besede: pravica do izbire načina in kraja poroda, babiška dejavnost, pravice še nerojenega otroka, pojasnilna dolžnost, samostojna zdravstvena dejavnost, Evropsko sodišče za človekove pravice.
Objavljeno: 03.07.2018; Ogledov: 563; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Izvajanje zdravstvenih storitev v Sloveniji
Dejan Mehle, 2017, diplomsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva v Sloveniji je zagotovljena na podlagi 51. člena Ustave RS. Zdravstvena dejavnost se izvaja kot javna služba v okviru mreže javne zdravstvene službe. Slednja je sestavljena na primarni, sekundarni in terciarni ravni. Na primarni ravni jo je dolžna zagotoviti občina, na sekundarni in terciarni ravni pa država. Obveznosti javne službe v zdravstvu lahko opredelimo kot obveznost zagotavljati: univerzalne storitve, trajnost, kakovost, dostopnost in varstvo pacientovih pravic. Univerzalnost storitev v zdravstvu je tesno povezana z obsegom zdravstvenih storitev, ki jih zagotavlja obvezno zdravstveno zavarovanje. Trajnost predstavlja obveznost izvajalca javne službe, da opravlja zdravstveno dejavnost trajno in nepretrgano. Kakovost v zdravstvu definiramo kot eno izmed ravni, ki pomagajo pri ocenjevanju uspešnosti sistema zdravstvenega varstva. Dostopnost pomeni obveznost izvajalca zdravstvene javne službe, da omogoči uživanje zdravstvenih storitev vsem po dostopni ceni. Varstvo pacientovih pravic določa pravice in obveznosti pacienta ter njegovo pravno varstvo v primeru spora.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, obvezno zdravstveno zavarovanje, javne službe, univerzalna storitev, trajnost, kakovost, dostopnost, varstvo pacientovih pravic
Objavljeno: 30.10.2017; Ogledov: 1244; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

7.
Oblike izvajanja lekarniške dejavnosti v Republiki Sloveniji
Tina Šorgo, 2016, magistrsko delo

Opis: Lekarniška dejavnost je javna služba, katere glavni namen je varovanje javnega zdravja na čim višji možni ravni. Vključuje zagotavljanje ustrezne preskrbe z zdravili, medicinskimi pripomočki in z drugimi izdelki. Po zgledu drugih držav članic EU lekarniška dejavnost vključuje tudi intelektualne strokovno farmacevtsko obravnavo ter neodvisno strokovno svetovanje pacientom pri pravilni in varni uporabi zdravil, predpisanih na recept in smiselnost ter varnost morebitne sočasne uporabe zdravil brez recepta in drugih izdelkov. Lekarniška dejavnost je v veljavnem ZLD opredeljena kot javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki. Statusna oblika zasebne lekarne zakonsko ni določena, vendar je iz celotnega ZLD mogoče sklepati oz. zaključiti, da gre za posameznika. ZZDej v svojem 3. členu določa, da lahko zdravstveno dejavnost, na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravje, opravljajo domače in tuje pravne in fizične osebe. Nadalje določa še, da zdravstveno dejavnost kot javno službo pod enakimi pogoji opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne ali fizične osebe na podlagi koncesije. Medtem ko ZLD v 2. členu določa, da je lekarniška dejavnost javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki (lekarnarji). Zaradi nedorečenosti zakonske dikcije je torej vprašljivo v kakšni statusnopravni obliki lahko posameznik opravlja lekarniško dejavnost. Ne glede na to v kakšni »obliki« se izvaja lekarniška dejavnost, torej ali v okviru javnega zavoda ali pa preko podelitve koncesije zasebniku, je ta dejavnost visoko regulirana, tako v EU kakor tudi Sloveniji.
Ključne besede: lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesija, statusnopravne oblike, zdravstvena dejavnost
Objavljeno: 26.10.2016; Ogledov: 1085; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (983,45 KB)

8.
Ustanovitev d.o.o. za zdravstveno dejavnost in prodajo optičnih pripomočkov
Evelina Kukovec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Predmet obravnave tega dela je ustanovitev družbe z omejeno odgovornostjo za zdravstveno dejavnost na področju oftalmologije in prodajo optičnih pripomočkov. Zdravstveno dejavnost na tem področju lahko opravljajo fizične in pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Pogoj za pridobitev dovoljenja in vpis v register so ustrezna izobrazba, prostori in oprema. Zdravstvena dejavnost je specialistična in se opravlja v javnih zavodih ali v okviru zasebništva s koncesijo ali samoplačniško. Gre za dejavnost, ki je zunaj bolnišnična in deluje v javnem interesu ter je v glavnem neprofitna, pri samoplačniških pregledih pa tudi dobičkonosna. Okulistične preglede najpogosteje potrebujejo odrasli za redno posodabljanje dioptrije in za ugotavljanje zgodnjih znakov bolezni. Pregledi pri okulistu in nakup optičnega pripomočka se po navadi ne opravljajo na istem mestu, tako je zdravstvena dejavnost tesno povezana z dejavnostjo optike, saj so optiki najpogostejši dobavitelji optičnih pripomočkov. Njihova dejavnost je profitna in ustvarja dobiček.
Ključne besede: Družba z omejeno odgovornostjo, zdravstvena dejavnost, optični pripomočki
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 652; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (650,16 KB)

9.
Izboljšanje dimenzij voditeljstva in človeških virov v modelu poslovne odličnosti EFQM
Mateja Langerholc, 2016, magistrsko delo/naloga

Opis: Namen magistrskega dela je raziskati povezanost dimenzij dejavnika »voditeljstvo« z dimenzijami dejavnika »zaposleni«; omenjena dejavnika sta ključna za vse dogajanje v katerikoli organizaciji, ne glede na to, ali ta deluje v zasebnem ali javnem sektorju. Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, s pomočjo katerega smo zbrali podatke na vzorcu zaposlenih na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino (ZTM). Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisnih statistik, kanonične korelacije, t-testa ter enojne analize variance (ANOVA). Rezultati so pokazali, da ima dejavnik voditeljstvo zelo velik vpliv na dejavnik zaposleni, saj znaša koeficient kanonične korelacije kar 0,926. Anketiranci menijo, da je najpomembnejša naloga vodstva doseči fleksibilnost, s katero bi lahko zavod obvladoval spremembe. Visoko postavljajo tudi primerne motivacijske metode in priznanje, da se ceni vse zaposlene. Od vodstva nadalje pričakujejo ustvarjanje pozitivnega vzdušja, v katerem bi zaposleni dobili občutek, da vsi delajo za isti cilj, in v katerem bi bila prepoznana inovativnost in razmišljanje. Kot pomembno štejejo tudi stalno spremljanje poslovanja in izboljševanje sistema managementa. Na drugi strani anketiranci na najvišje mesto postavljajo kadrovsko politiko in nagrajevanje zaposlenih ter skrb zanje. Kot pomembne faktorje štejejo usposobljenost zaposlenih za opravljanje delovnih nalog in prenos znanja med sodelavci (1), odprto in pozitivno komunikacijo, kjer se konflikti odpravljajo z dialogom (2), in obveščanje ter pretok informacij, ki tečejo nemoteno v vse smeri oziroma med vsemi organizacijskimi enotami (3). Testi skupin so dokazali, da demografski dejavniki, ki opredeljujejo anketirance v naši raziskavi, to so spol, starost, izobrazba, staž na ZTM in nivo na ZTM, na rezultate raziskave niso imeli vpliva. Na osnovi rezultatov raziskave smo podali smernice za zboljšanje obeh dejavnikov. Na prvo mesto postavljamo spremembo organizacijske kulture, ki lahko že sama po sebi prinese spremembe tudi na drugih področjih. Nadalje predlagamo izobraževanje vodstvenega kadra za vodenje, zavezo vodstva k organizacijskim spremembam, ustanovitev strateške pisarne in uvedbo ključnih kazalnikov poslovanja. Vodstvo bi moralo promovirati timsko in projektno delo ter z ustreznimi ukrepi izboljšati komunikacijo. Pomembno se nam zdi tudi, da bi se na ZTM izgradila kadrovska politika in ustvarilo okolje, kjer bi se z ustrezno motivacijo, prenosom znanja med sodelavci in pooblaščanjem zaposlenih ustvarila primerna organizacijska klima, v kateri bodo zadovoljni zaposleni prispevali k boljšemu delovanju ZTM.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, model poslovne odličnosti EFQM, vodenje, vizija, organizacijska kultura
Objavljeno: 05.07.2016; Ogledov: 1072; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (3,80 MB)

10.
ZDRAVSTVENA DEJAVNOST NA PRIMARNI RAVNI V OBČINI LJUTOMER
Nastja Dolamič, 2015, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja vseh ljudi je odvisna od zdravja, ki je ena temeljnih pravic vsakega posameznika, prav tako je tudi družbena vrednota. Že Ustava Republike Slovenije /Ustava RS/ (Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997 – UZS68, 66/2000 – UZ80, 24/2003 – UZ3a, 47, 68, 69/2004 – UZ14, 69/2004 – UZ43, 69/2004 – UZ50, 68/2006 – UZ121,140,143, 47/2013 – UZ148 in 47/2013 – UZ90,97,99) vsem državljanom zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon. Zakon o zdravstveni dejavnosti /ZZDej/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 26/1992 - popr., 13/1993, 45/1994 - odl. US, 37/1995, 8/1996, 59/1999 - odl. US, 90/1999 - popr., 90/1999, 98/1999 - ZZdrS, 31/2000, 36/2000 - ZPDZC, 45/2001, 62/2001 - skl. US, 86/2002 - ZOZPEU, 135/2003 - odl. US, 2/2004, 80/2004, 23/2008, 58/2008 - ZZdrS-E, 15/2008 - ZPacP, 77/2008 - (ZDZdr), 40/2012 - ZUJF, 14/2013) določa obseg zdravstvene dejavnosti, kako in kdo jo izvaja. Zdravstvena dejavnost se v okviru mreže javne zdravstvene službe opravlja kot javna služba, ki se izvaja v javnem interesu. V našem pravnem sistemu zdravstveno dejavnost delimo na primarno, sekundarno in terciarno raven. Zdravstvena dejavnost na primarni ravni obsega osnovno zdravstveno in lekarniško dejavnost. Narava obeh dejavnosti je negospodarska. Na območju Občine Ljutomer osnovno zdravstveno dejavnost opravlja javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Ljutomer, ki ga je soustanovilo več občin ter fizične osebe na podlagi koncesije. Občine soustanoviteljice so Občina Ljutomer, Občina Veržej, Občina Križevci in Občina Razkrižje. Lekarniška dejavnost, ki je del primarne zdravstvene dejavnosti, pa je urejena v Zakonu o lekarniški dejavnosti /ZLD/ (Uradni list RS, št. 9/1992, 13/1993, 38/1999, 86/2002 - ZOZPEU, 2/2004) in se opravlja v lekarnah in njihovih podružnicah. V Občini Ljutomer lekarniško dejavnost opravlja Lekarna Ljutomer, ki je organizacijska enota javnega zavoda Pomurske lekarne.
Ključne besede: zdravstvena dejavnost, primarna zdravstvena dejavnost, mreža javne zdravstvene službe, osnovna zdravstvena dejavnost, lekarniška dejavnost, javni zavod, koncesije, Občina Ljutomer
Objavljeno: 21.07.2015; Ogledov: 1594; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (493,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici