| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvo
Aleksander Jokić, 2018, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 1038; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
POMEN EKOLOŠKEGA PREHRANJEVANJA OTROK V VRTCIH
Antonija Podnar, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je zajeta obravnava o pomenu ekološkega prehranjevanja otrok v vrtcih. Opisali smo pomen ekološkega kmetovanja in pomembnosti oz. koristnosti ekološke prehrane, ki je temelj zdravega življenja. Predstavili smo način zdravega življenja, ki je temelj za otrokov razvoj ter uvajanje ekoživil v ekovrtce kot zeleno javno naročanje. V empiričnem delu diplomskega dela so zajeti podatki, ki smo jih pridobili na podlagi raziskave s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih staršem v Občini Ljutomer. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so starši otrok seznanjeni z ekološko prehrano, ali jo uporabljajo doma za prehranjevanje svojih otrok in ali vedo, kakšno hrano uživajo njihovi otroci v vrtcu. Ugotovili smo, da so starši premalo obveščeni o ekoloških živilih, ki jih uživajo njihovi otroci v vrtcu. Sklepamo, da zaupajo strokovnim usposobljenim osebam in se za to ne zanimajo. Zavedajo pa se pomena ekološke prehrane za zdrav način življenja, saj jo sami kupujejo in uporabljajo pri prehrani.
Ključne besede: Ključne besede: ekološko prehranjevanje, ekološko kmetijstvo, predšolski otrok, zdravo prehranjevanje otrok, načrtovanje jedilnikov, ekovrtec
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 1512; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (859,09 KB)

3.
PREHRANJEVALNE NAVADE ŠTUDENTOV PEF V MARIBORU V PRIMERJAVI S ŠTUDENTI DRUGIH FAKULTET
Senta Glavač, 2011, diplomsko delo

Opis: Zdrav način življenja obsega dobre prehranske navade, telesno dejavnost, izogibanje alkoholu in kajenju. Navade, povezane z zdravim načinom življenja, pridobimo že v mladosti, zato je zelo pomembno, da so vključene v izobraževanje od vrtca oziroma od šole naprej. Učitelji bi s svojim zgledom k temu še pripomogli. V nalogi smo raziskali prehranske navade študentov. Zanimalo nas je, kako se prehranjujejo in kako zdrava je subvencionirana prehrana. Prav tako nas je zanimalo, ali imajo bodoči učitelji razrednega pouka boljše prehranjevalne navade kot študentje drugih fakultet. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med študenti in študentkami glede njihovih prehranjevalnih navad. Študentke zaužijejo več sadja in zelenjave, značilno zanje je, da pogosteje uživajo kosilo doma, zunaj doma zaužijejo en obrok, pri hrani jim je najbolj pomembno to, da je zdrava ter da so sestavine v hrani kvalitetne, pa tudi redkeje uživajo alkohol kot študentje. Študentke tudi menijo, da je bilo informacij o zdravi prehrani v času študija premalo, oz. da jih sploh ni bilo in ne vedo, če je voda, ki jo zaužijejo zraven študentskega kosila, res zdravstveno ustrezna. Najpomembnejši vir informacij o zdravi prehrani je za njih internet. Študentje večinoma pogosteje večerjajo, zaužijejo več kruha, krompirja, žitnih izdelkov in mesa, pogosteje si privoščijo tudi razne prigrizke, hitro hrano, zunaj doma zaužijejo od enega do dva obroka. Pogosteje tudi dodatno solijo že pripravljeno hrano in uživajo sladkan čaj. Pri tem študentje in študentke razrednega pouka pogosteje uživajo zelenjavo in kavo, redkeje pa alkoholne pijače ter so manj aktivni in pogosteje kadijo kakor študentje (in študentke) ostalih fakultet. Dnevno zaužijejo od dva do tri obroke, pa tudi večerjajo pogosteje. Internet je za njih najpomembnejši vir informacij o zdravi prehrani. Ugotovili smo tudi, da je bilo za študente in študentke razrednega pouka premalo informacij o zdravi prehrani v času študija.
Ključne besede: subvencionirana prehrana, zdravo prehranjevanje
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2916; Prenosov: 313
.pdf Celotno besedilo (736,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici