1. Primerjava življenjskega sloga študentov in dijakov z vidika gibalne dejavnosti, prehranskih in spalnih navad : magistrsko deloLara Korez, 2021, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Ključne besede: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1251; Prenosov: 211
 Celotno besedilo (1,46 MB) |
2. Prehranjevalne navade mladostnikov zdravstvenih srednjih šol in fakultet za zdravstvoAleksander Jokić, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja.
Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25).
Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 2795; Prenosov: 499
Celotno besedilo (1,36 MB) |
3. POMEN EKOLOŠKEGA PREHRANJEVANJA OTROK V VRTCIHAntonija Podnar, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je zajeta obravnava o pomenu ekološkega prehranjevanja otrok v vrtcih. Opisali smo pomen ekološkega kmetovanja in pomembnosti oz. koristnosti ekološke prehrane, ki je temelj zdravega življenja. Predstavili smo način zdravega življenja, ki je temelj za otrokov razvoj ter uvajanje ekoživil v ekovrtce kot zeleno javno naročanje.
V empiričnem delu diplomskega dela so zajeti podatki, ki smo jih pridobili na podlagi raziskave s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov, namenjenih staršem v Občini Ljutomer. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali so starši otrok seznanjeni z ekološko prehrano, ali jo uporabljajo doma za prehranjevanje svojih otrok in ali vedo, kakšno hrano uživajo njihovi otroci v vrtcu. Ugotovili smo, da so starši premalo obveščeni o ekoloških živilih, ki jih uživajo njihovi otroci v vrtcu. Sklepamo, da zaupajo strokovnim usposobljenim osebam in se za to ne zanimajo. Zavedajo pa se pomena ekološke prehrane za zdrav način življenja, saj jo sami kupujejo in uporabljajo pri prehrani.
Ključne besede: Ključne besede: ekološko prehranjevanje, ekološko kmetijstvo, predšolski otrok, zdravo prehranjevanje otrok, načrtovanje jedilnikov, ekovrtec
Objavljeno v DKUM: 12.06.2012; Ogledov: 2064; Prenosov: 230
Celotno besedilo (859,09 KB) |
4. PREHRANJEVALNE NAVADE ŠTUDENTOV PEF V MARIBORU V PRIMERJAVI S ŠTUDENTI DRUGIH FAKULTETSenta Glavač, 2011, diplomsko delo Opis: Zdrav način življenja obsega dobre prehranske navade, telesno dejavnost, izogibanje alkoholu in kajenju. Navade, povezane z zdravim načinom življenja, pridobimo že v mladosti, zato je zelo pomembno, da so vključene v izobraževanje od vrtca oziroma od šole naprej. Učitelji bi s svojim zgledom k temu še pripomogli. V nalogi smo raziskali prehranske navade študentov. Zanimalo nas je, kako se prehranjujejo in kako zdrava je subvencionirana prehrana. Prav tako nas je zanimalo, ali imajo bodoči učitelji razrednega pouka boljše prehranjevalne navade kot študentje drugih fakultet. Ugotovili smo, da obstajajo razlike med študenti in študentkami glede njihovih prehranjevalnih navad. Študentke zaužijejo več sadja in zelenjave, značilno zanje je, da pogosteje uživajo kosilo doma, zunaj doma zaužijejo en obrok, pri hrani jim je najbolj pomembno to, da je zdrava ter da so sestavine v hrani kvalitetne, pa tudi redkeje uživajo alkohol kot študentje. Študentke tudi menijo, da je bilo informacij o zdravi prehrani v času študija premalo, oz. da jih sploh ni bilo in ne vedo, če je voda, ki jo zaužijejo zraven študentskega kosila, res zdravstveno ustrezna. Najpomembnejši vir informacij o zdravi prehrani je za njih internet. Študentje večinoma pogosteje večerjajo, zaužijejo več kruha, krompirja, žitnih izdelkov in mesa, pogosteje si privoščijo tudi razne prigrizke, hitro hrano, zunaj doma zaužijejo od enega do dva obroka. Pogosteje tudi dodatno solijo že pripravljeno hrano in uživajo sladkan čaj. Pri tem študentje in študentke razrednega pouka pogosteje uživajo zelenjavo in kavo, redkeje pa alkoholne pijače ter so manj aktivni in pogosteje kadijo kakor študentje (in študentke) ostalih fakultet. Dnevno zaužijejo od dva do tri obroke, pa tudi večerjajo pogosteje. Internet je za njih najpomembnejši vir informacij o zdravi prehrani. Ugotovili smo tudi, da je bilo za študente in študentke razrednega pouka premalo informacij o zdravi prehrani v času študija.
Ključne besede: subvencionirana prehrana, zdravo prehranjevanje
Objavljeno v DKUM: 05.09.2011; Ogledov: 4102; Prenosov: 349
Celotno besedilo (736,18 KB) |
