SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
KAKOVOST DELA ZDRAVNIKOV ZAPOSLENIH V JAVNEM ZAVODU IN ZDRAVNIKOV S KONCESIJO
Sanela Svrtan, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomske naloge je bil z anketami v zdravstvenih domovih raziskati mnenja pacientov in zdravnikov o kakovosti dela zdravnikov zaposlenih v javnem zavodu in zdravnikov s koncesijo in poiskati bistvene razlike med njima (prednosti in slabosti). Predvsem pa so nas zanimali tudi njihovi predlogi za izboljšanje kakovosti v zdravstvu. Anketiranje pacientov je potekalo v zdravstvenih domovih. Anketiranih je bilo 284 pacientov, od tega jih je 90 pacientov zdravnikov s koncesijo in 194 pacientov zdravnikov zaposlenih v javnem zavodu. Anketo za zdravnike je izpolnilo 21 zdravnikov, od tega jih je 5 zdravnikov s koncesijo in 16 zdravnikov zaposlenih v javnem zavodu. Pacienti so s kakovostjo dela svojega zdravnika v večini zadovoljni, nikakor pa niso zadovoljni s čakalnimi vrstami. Večinoma so mnenja, da je potrebno povečati število zdravnikov in čas posvečanja pacientu. Zdravniki se v večini odločajo za koncesijo zaradi finančne neodvisnosti in samostojnosti. V javnem zavodu nekateri zdravniki ostanejo, ker koncesije niso dobili ali ne dobijo ambulanto v najem v zdravstvenem domu oziroma se ne želijo ukvarjati z drugimi obveznostmi, če bi se odločili za koncesijo. V zdravstvu bi bilo potrebno zaposliti več zdravnikov, razbremeniti tiste, ki delajo preveč in obremeniti tiste z manj dela. Zdravniki bi bili manj obremenjeni in bi se lahko bolj posvečali svojim pacienom, predvsem pa bi bili tudi bolj prijazni. Zmanjšati bi bilo potrebno čakalne vrste ter zmanjšati število storitev, ki jih je potrebno doplačevati.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kakovost v zdravstvu, zdravnik zaposlen v javnem zavodu, zdravnik s koncesijo, pacient.
Objavljeno: 22.07.2009; Ogledov: 1971; Prenosov: 395
.pdf Polno besedilo (384,36 KB)

2.
ODNOS MED PACIENTOM IN ZDRAVNIKOM
Anita Pišotek, 2010, diplomsko delo

Opis: Zdravniku je zaupana pravica, da odloča o občutljivih vprašanjih, ki zadevajo zdravje in življenje posameznika. Zdravnik je dolžan nuditi primerne zdravstvene storitve ob vsem spoštovanju človekovega dostojanstva, spoštovati pravice bolnikov, kolegov in drugih medicinskih sodelavcev, spoštovati zakone. Pri odnosu pacient — zdravnik, gre za odnos v katerega se vpletajo zdravnikova in pacientova čustva, izkušnje, lastnosti, pričakovanja,… Bistva zdravstvene dejavnosti ne predstavlja le strokovnost, temveč se od zdravstvenih delavcev pričakuje humanost, poklicna predanost, plemenitost, torej osebne lastnosti, ki se jih s kazenskopravno prisilo ne da izsiliti. Zdravnik mora v odnosu do pacienta ravnati z načeli etike. Njegova naloga je v prvi vrsti pomagati, nikoli škoditi in nikoli preveč obljubljati. Zaradi spoznanja, da gredo stvari v medicini narobe, tudi ob povsem pravilnem ravnanju, mora pacient vedeti, v kaj se pri določenem načinu zdravljenja podaja. Ravno zato je zelo pomembna pojasnilna dolžnost, ki jo opravi zdravnik. Zdravnik mora svoje delo opravljati profesionalno. Gre za profesionalno odgovornost, ki je v primeru zlorabe primerno sankcionirana. Zdravnik v primeru zapletov odgovarja objektivno, objektivno — subjektivno ali subjektivno.
Ključne besede: pacient, zdravnik, odnos pacient- zdravnik, etika, pojasnilna dolžnost, odgovornost zdravnika
Objavljeno: 23.03.2010; Ogledov: 2845; Prenosov: 554
.pdf Polno besedilo (530,80 KB)

3.
PRAVNI POLOŽAJ PACIENTA IN AVTONOMIJA NJEGOVE VOLJE
Monika Špindler, 2010, diplomsko delo

Opis: Že stoletja dolgo Hipokratova etična načela nalagajo zdravniku, da vedno in povsod ravna izključno v bolnikovo dobro. Se je pa v vseh teh stoletjih odnos med zdravnikom in bolnikom precej spremenil. Iz zaščitniškega odnosa s strani zdravnika do bolnika je prešel v partnerski odnos oziroma neke vrste zavezništvo, kjer je za uspešno zdravljenje potrebno sodelovanje med zdravnikom in bolnikom. V začetku 20-tega stoletja se je začelo uveljavljati načelo samostojnosti bolnika. Gre za samostojnost bolnika pri odločitvah glede opravljanja medicinskih posegov in predlaganega zdravljenja. S tem se je priznala avtonomnost bolnika oziroma njegova pravica, da sprejme ali odkloni predlagan medicinski poseg ali zdravljenje. Zdravnik ima dolžnost posredovati bolniku vse informacije glede predlaganih postopkov, seveda na bolniku razumljiv način. Po pogovoru se lahko bolnik s predlaganimi posegi in postopki zdravljenja strinja ali pa tudi ne. Ima vso pravico predlagane posege ali zdravljenje odkloniti. V takem primeru sta zdravnik in bolnik dolžna poiskati rešitev, s katero se oba strinjata oziroma je za oba sprejemljiva. Tako zdravnik ni več samo svetovalec ampak je postavljen tudi v vlogo pogajalca. Pravico bolnika do samostojnega odločanja oziroma avtonomnosti je treba spoštovati. Vsekakor pa je osnova za dober odnos med zdravnikom in bolnikom medsebojno spoštovanje, zaupanje, česar pa je v današnjem času vedno manj.
Ključne besede: medicinska etika, zdravnik, bolnik, odnos zdravnik-bolnik, pojasnilna dolžnost, informirana privolitev, avtonomija bolnika.
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2220; Prenosov: 864
.pdf Polno besedilo (663,56 KB)

4.
UGOVOR VESTI ZDRAVNIKA
Nina Škrlec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam s pravico do ugovora vesti, bolj natančno ugovorom vesti zdravnika. V nalogi sem predstavila zakonsko ureditev ugovora vesti zdravnika v Sloveniji, v nadaljevanju pa tudi, v kakšnih primerih je ugovor mogoče uveljavljati. Iz tuje literature je razvidno, da je po svetu ta tematika veliko obravnavana zaradi nastalih problemov v praksi. Kolikor sem lahko razbrala iz slovenskih člankov in po pogovoru s strokovnjaki, zaenkrat hujših težav še ni, a kljub temu se situacija lahko kaj hitro spremeni. Na ta problem tudi opozarjam skozi svojo nalogo. V nalogi je prikazan tudi primerjalno pravni vidik ugovora vesti. Iz te primerjave je razvidno, da veliko evropskih in tudi drugih držav priznava to pravico. Nato sem tudi s pomočjo intervjujev poskušala ugotoviti, kako poteka postopek uveljavljanja pravice do ugovora vesti v praksi in kaj menijo zdravniki in drugi strokovnjaki o zakonski ureditvi te pravice. Na koncu sem izrazila še svoje mnenje v zvezi z obravnavano temo in kje vidim pomanjkljivosti zakonske ureditve ter kaj bi se v prihodnje dalo izboljšati na tem področju.
Ključne besede: Ugovor vesti, zdravnik, vest, morala, abortus, evtanazija
Objavljeno: 15.06.2010; Ogledov: 4506; Prenosov: 795
.pdf Polno besedilo (443,99 KB)

5.
SODELOVANJE PACIENTA S KRONIČNO LEDVIČNO OKVARO PRI IZBIRI NADOMESTNEGA ZDRAVLJENJA
Valentina Tasič, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja sodelovanje pacienta s kronično ledvično okvaro pri izbiri nadomestnega zdravljenja, katero mu bo v prihodnje lajšalo bolezen in ga spremljalo vse življenje. Opisan je pomen sodelovanja pacienta s kronično ledvično okvaro pri zdravljenju, saj je sodelovanje pacienta ena od najpomembnejših prvin uspešnega zdravljenja. Pacientu je potrebno nuditi spoznanja o bolezni, mu pomagati pri premagovanju težav in ga pripraviti na sodelovanje pri zdravljenju. Učinkovitost njegovega sodelovanja je odvisna od poučenosti o bolezni. Medicinska sestra se mora zavedati, da lahko veliko pripomore k boljši poučenosti pacienta in da je lahko velika podpora pacientu in njegovi družini pri premagovanju težav. Pacient s širokim spektrom znanja lažje sodeluje pri izbiri nadomestnega zdravljenja. Zavedati pa se mora, da njegovo življenje lahko ostane zelo kakovostno, če bo pri zdravljenju dobro sodeloval. V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela, kot raziskovalni instrument pa anonimni vprašalnik zaprtega tipa, ki smo ga razdelili v tri dializne centre po Sloveniji. Dobljene rezultate smo obdelali in prikazali v obliki grafov. Ugotovili smo, da imajo pacienti možnost o soodločanju pri izbiri zdravljenja, kar pozitivno vpliva na njihovo kakovost življenja. Prav tako smo ugotovili, da je velika večina pacientov mnenja, da so imeli dovolj informacij o bolezni, ter imeli možnost sodelovanja pri odločitvi izbire nadomestnega zdravljenja.
Ključne besede: ledvice, transplantacija, pacient, zdravnik, medicinska sestra
Objavljeno: 06.08.2010; Ogledov: 2066; Prenosov: 190
.pdf Polno besedilo (1,01 MB)

6.
Zdravstvena nega pacienta z angino pektoris
Katja Romih, 2010, diplomsko delo

Opis: Umrljivost in obolevnost zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi z drugimi kroničnimi obolenji v svetu in pri nas močno naraščata. V prvem delu diplomske naloge smo predstavili ishemično bolezen srca, angino pektoris ter vlogo medicinske sestre pri pacientih, ki so oboleli za angino pektoris. V drugem delu je predstavljena raziskava, ki je bila izvedena na vzorcu 50 pacientov, kardiološkega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. Z raziskavo smo ugotavljali seznanjenost pacientov z angino pektoris in prvimi ukrepi ob pojavu bolečine za prsnico. Prav tako smo želeli ugotoviti zadovoljstvo pacientov z delom in odnosom zdravstvenih delavcev do njih. Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot 50 % anketiranih pacientov seznanjenih z angino pektoris ter da poznajo znake in znajo tudi pravilno ukrepati. Prav tako smo ugotovili, da je kar 86 % anketirancev zadovoljnih z delom in odnosom zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: ishemična bolezen srca, stabilna angina pektoris, medicinska sestra, zdravnik, preiskave
Objavljeno: 09.08.2010; Ogledov: 2448; Prenosov: 338
.pdf Polno besedilo (2,38 MB)

7.
GIBALNA AKTIVNOST V NOSEČNOSTI
Maja Batič, 2012, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bilo ugotoviti ali so nosečnice gibalno aktivne, v kolikšni meri in kaj priporočajo zdravniki. V prvem delu so teoretična stališča domače in tuje literature. Predstavljen je vpliv gibalne aktivnosti na nosečnico in otroka, pomen in oblike gibalne dejavnosti ter dosedanje raziskave iz Slovenije, Nemčije in ZDA. V empiričnem delu sem raziskovala v kolikšni meri so nosečnice gibalno aktivne, če izbirajo primerne oblike gibalne aktivnosti in ali se razlikuje mnenje med zdravniki in nosečnicami glede vpliva gibalne aktivnosti na porod. Vprašalnik je bil odprtega in zaprtega tipa. Anketirali smo 80 nosečnic in 20 zdravnikov ginekologov. Vprašanja za nosečnice so se nanašala na obdobje od začetka do konca nosečnosti ter predhodno gibalno aktivnost. Vprašanja za zdravnike pa so se nanašala predvsem na to, kaj priporočajo nosečnicam. Na podlagi analize ankete smo ugotovili, da nosečnice niso zadosti gibalno aktivne , kot to priporočajo zdravniki. So pa seznanjene s tem, katere športne aktivnosti so primerne zanje.
Ključne besede: gibalna dejavnost, nosečnica, otrok, zdravnik.
Objavljeno: 05.07.2012; Ogledov: 725; Prenosov: 138
.pdf Polno besedilo (1,31 MB)

8.
STRAH PACIENTA PRED OPERATIVNIM POSEGOM
Sabina Verlak, 2012, magistrsko delo

Opis: Zadani globalni problem magistrskega dela je bil strah, ki ga pacienti občutijo, medtem ko čakajo na operativni poseg. Psihična priprava pacienta na operativni poseg je zahteven proces, ki pa je ključnega pomena za zmanjševanje strahu pred operacijo. Pri tem ima pomembno vlogo tudi komunikacija, ki temelji na razumevajočem odnosu med zdravnikom, medicinsko sestro in pacientom, prav tako pa naj bi eden drugega znali poslušati.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravnik, strah, operativni poseg, komunikacija, bolnišnica, zaupanje.
Objavljeno: 13.12.2012; Ogledov: 1169; Prenosov: 233
.pdf Polno besedilo (2,32 MB)

9.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE POJASNILNE DOLŽNOSTI ZDRAVNIKA
Jasna Fišer, 2012, diplomsko delo

Opis: Pojasnilna dolžnost je dolžnost zdravnika, da pacienta seznani z diagnozo, z možnimi načini zdravljenja in rehabilitacijo, z nevarnostmi, ki so povezane s posameznimi posegi, in tudi s posledicami, do katerih lahko pride, če bo medicinsko pomoč odklonil. Privolitev je relevantna samo, če je bila volja pacienta izoblikovana na podlagi pogovora z zdravnikom, ki je pacientu temeljito pojasnil celoten položaj. Šele, ko zdravnik svojo obveznost ustrezno izpolni, je mogoče privolitvi pacienta dati pravi pomen, saj le obveščenost zagotavlja možnost odločanja. V Republiki Sloveniji je pojasnilna dolžnost ustavno in zakonsko urejena, pomembna pa so tudi normativno zapisana etična priporočila. Pri nas je najpomembnejši Zakon o pacientovih pravicah, ki med drugim določa tudi posamezne vrste pojasnil, in sicer pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze. Potrebno pa je omeniti tudi nepravo pojasnilo, ki ga predstavljata terapevtsko pojasnilo in pojasnilo o finančnih posledicah posega. Na splošno mora biti pojasnilo takšno, da omogoči pacientu razumeti bistvo, pomen in razsežnost zdravljenja ter njegove prednosti in slabosti. Načeloma zadostuje, da je zdravnikovo pojasnilo dano pacientu ustno, kot dopolnitev ustnega razgovora pa se uporabljajo različni obrazci v obliki pojasnitvenega kataloga. Pacient ima pravico do pojasnila, vendar se lahko tej pravici tudi odpove, v določenih primerih pa je dopustno pojasnilno dolžnost omejiti zaradi varovanja pacientovih koristi – gre za tako imenovani zdravnikov terapevtski privilegij. V primeru kršitve pojasnilne dolžnosti gre za civilni delikt, ki ima ob izpolnjenih predpostavkah za posledico odškodninsko odgovornost. Te predpostavke so: nedopustno ravnanje zdravnika (nedopustno škodljivo dejstvo), nedopustna škoda, vzročna zveza in odgovornost. V našem pravnem sistemu je v zdravstvu uveljavljena subjektivna odškodninska odgovornost, vendar se pojavljajo tendence k vzpostavitvi objektivne odgovornosti.
Ključne besede: Pojasnilna dolžnost, pacient, zdravnik, odgovornost, odškodnina, medicinska etika, terapevtski privilegij.
Objavljeno: 14.12.2012; Ogledov: 2267; Prenosov: 505
.pdf Polno besedilo (1,12 MB)

10.
DAVČNO NEVTRALNA OBRAVNAVA MATERIALNEGA STATUSNEGA PREOBLIKOVANJA FIZIČNIH OSEB, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, V KAPITALSKO DRUŽBO
Nataša Bradač, 2012, magistrsko delo

Opis: Izhodišče magistrske naloge je proučitev področja davčno nevtralne obravnave materialnega statusnega preoblikovanja fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, v kapitalsko družbo. Fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in so obravnavane v tej nalogi, so samostojni podjetnik (v nadaljevanju: podjetnik) in odvetnik, zdravnik ter zobozdravnik - zasebnik, kot kapitalska družba pa je obravnavana družba z omejeno odgovornostjo. Temeljna vprašanja v magistrski nalogi so, ali se lahko odvetnik, zdravnik in zobozdravnik, ki svoj poklic opravljajo v okviru organizirane dejavnosti (kot zasebniki), po trenutno veljavni zakonodaji materialno statusno preoblikujejo v kapitalsko družbo (tako imenovano odvetniško oziroma zdravniško družbo z omejeno odgovornostjo) in če, na kakšen način ter ali se jim lahko prizna davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti. Obstoječa zakonodaja na to ne daje neposrednega odgovora, je pa nedvomno, da se davčna ugodnost v obliki davčne nevtralnosti, če so za to izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določa davčna zakonodaja, prizna podjetniku, ki se skladno z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) statusno preoblikuje v kapitalsko družbo (družbo z omejeno odgovornostjo). V prvem delu naloge je s statusno – pravnega, davčnega in računovodskega vidika predstavljena posamezna pravnoorganizacijska oblika ter narejena primerjava med njimi. V nadaljevanju je (prav tako) z vseh treh omenjenih vidikov predstavljeno in obravnavano statusno preoblikovanje podjetnika. V delu, ki obravnava davčni vidik preoblikovanja, je med drugim, zaradi deljenih mnenj v praksi, proučena tudi možnost davčno nevtralnega prenosa le dela podjetja podjetnika na kapitalsko družbo. V delu, ki obravnava računovodski vidik, je pozornost namenjena računovodskim vprašanjem, povezanim z: vrednotenjem podjetja podjetnika, podjetnikovim kapitalom, obračunskim dnem statusnega preoblikovanja podjetnika in vodenjem poslovnih knjig od tega dne pa do vpisa preoblikovanja v sodni register, saj obstoječi predpisi nanje ne dajejo neposrednega odgovora. V zadnjem delu naloge je na podlagi sprotnih, sklepnih ugotovitev in zaključkov pri posameznem poglavju odgovorjeno na temeljna vprašanja in na kratko predstavljen še davčni vidik materialnih statusnih preoblikovanj pravnih oseb (tj. združitev in delitev), prenosa premoženja in zamenjave kapitalskih deležev ter narejena primerjava z davčnim vidikom statusnega preoblikovanja podjetnika. Na tej osnovi so pripravljene zaključne ugotovitve in predlogi.
Ključne besede: podjetnik, odvetnik - zasebnik, zdravnik/zobozdravnik – zasebnik, družba z omejeno odgovornostjo, odvetniška/zdravniška družba z omejeno odgovornostjo, dejavnost, obdavčitev dohodka iz dejavnosti, davek od dohodkov pravnih oseb, izračunavanje in plačevanje davka, poslovne knjige, letna poročila, podjetje, podjetnikov kapital, obračunski dan, statusno preoblikovanje podjetnika, statusno preoblikovanje odvetnika, zdravnika/zobozdravnika v kapitalsko družbo, davčna nevtralnost
Objavljeno: 11.03.2013; Ogledov: 2172; Prenosov: 437
.pdf Polno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici