1. |
2. Ali so pogosti obiskovalci za zdravnika tudi težavni bolniki?Janko Kersnik, Marija Kuralt, 2008, izvirni znanstveni članek Ključne besede: osnovno zdravstvo, družinska medicina, odnos zdravnik-bolnik, obiski, stres, konzultacija, težaven bolnik, pogosti obiskovalci
Objavljeno v DKUM: 19.04.2024; Ogledov: 202; Prenosov: 11
 Celotno besedilo (123,10 KB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
3. |
4. Beliefs and viewpoints of family medicine physicians on approaches to identify and treat medically unexplained symptomsVojislav Ivetić, Tonka Poplas-Susič, Klemen Pašić, Polona Selič-Zupančič, 2016, izvirni znanstveni članek Ključne besede: medicinsko nepojasnjena stanja, stres, družinska medicina, odnos zdravnik – bolnik, somatizacija
Objavljeno v DKUM: 09.04.2024; Ogledov: 197; Prenosov: 10
Celotno besedilo (141,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
5. Izzivi večjezične komunikacije na Urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra Maribor : magistrsko deloMaša Jazbec, 2023, magistrsko delo Opis: Družbeno angažirano prevodoslovje, tolmačenje za potrebe skupnosti in večjezična komunikacija v zadnjem obdobju pridobivajo pomen, saj so globalizacijski in migracijski tokovi tudi v Sloveniji prispevali k spremembam v strukturi prebivalstva. V magistrskem delu obravnavamo tuje državljane, ki ne govorijo in ne razumejo slovenskega jezika, vendar potrebujejo zdravstveno oskrbo ali nujno medicinsko pomoč. Gre za ranljive skupine državljanov, ki zaradi pomanjkljivega znanja jezika potrebujejo pomoč pri sporazumevanju z državnimi organi, uradi in javnimi ustanovami. V ospredje razprave postavljamo človekove pravice do sporazumevanja, opredeljene v evropskih direktivah, s katerimi tudi v zdravstvu urejamo in zagotavljamo pravico do pomoči pri sporazumevanju, za kar potrebujemo strokovno izobražene tolmače ter prevajalce. V pričujočem magistrskem delu analiziramo komunikacijske izzive med zdravstvenimi delavci in tujejezičnimi pacienti na Urgentnem centru UKC Maribor. Zanimalo nas je, s katerimi sporazumevalnimi težavami se pri obravnavi tujejezičnih pacientov srečujejo zdravstveni delavci na Urgentnem centru UKC Maribor in kako rešujejo morebitne komunikacijske izzive.
V teoretičnem delu smo opredelili večjezično sporazumevanje v zdravstvu in osvetlili pomen kulturnega ozadja pri sporazumevanju med zdravnikom ter pacientom. Pri tem smo se oprli na teorijo skoposa, ki v ospredje prevodoslovne teorije postavlja pomen in vlogo prevajalca ali tolmača kot medkulturnega posrednika ter izvedenca za določeno področje. V luči družbeno angažiranega prevodoslovja smo predstavili pomen tolmačenja za potrebe skupnosti in orisali veljavno zakonodajo na področju zdravstva ter tujejezičnih pacientov tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije. V razpravo smo vključili tudi osnovne značilnosti strokovnega jezika in prevajanja medicinske terminologije.
V empiričnem delu smo pripravili anketne vprašalnike za štiri ciljne skupine na UKC Maribor: medicinsko osebje Urgentnega centra; reševalce Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; tujejezične paciente in zaposlene v prevajalski službi UKC Maribor. Z anketo smo preverili, katere jezike obvladajo zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor in reševalci Nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor; kolikšen je delež tujejezičnih pacientov na Urgentnem centru UKC Maribor, ali so pri sporazumevanju s tujimi pacienti prisotni tolmači in ali so izvidi, ki jih tujejezični pacienti prejmejo po obravnavi, prevedeni. Na osnovi odgovorov, pridobljenih z anketami in intervjuji, smo ugotovili, koliko so zaposleni na Urgentnem centru UKC Maribor pripravljeni na izzive večjezične komunikacije pri obravnavi tujih državljanov, in podali predloge možnih izboljšav.
Ključne besede: večjezična komunikacija, teorija skoposa, tolmačenje za potrebe skupnosti, tujejezični pacient, zdravnik
Objavljeno v DKUM: 05.07.2023; Ogledov: 646; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,41 MB) |
6. Vstavljanje urinskega katetra pri ženski v urgentni dejavnosti: primerjava usposobljenosti med zdravstvenimi delavciJan Kropec, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili vstavljanje trajnega urinskega katetra pri ženski ter s pomočjo vprašalnika in ocenjevalnega lista ugotavljali raven znanja zdravstvenega osebja v urgentnem centru. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo raziskovanja s pregledom teoretičnih izhodišč izbrane literature. Pri kvantitativnem delu smo kot glavni instrument uporabili anketni vprašalnik. Pri kvalitativnem delu raziskovalne naloge smo izvedli opazovanje, pri katerem smo uporabili etnografsko metodo. V raziskavi so sodelovali medicinske sestre in tudi zdravniki. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da je samoocena delavcev visoka. Pri opazovanju praktičnega dela smo pa dejansko ugotovili napake, ki se največkrat pojavljajo glede na protokol tako pri zdravnikih kot tudi pri medicinskih sestrah. Pri zdravnikih je bil največkrat neopravljen korak ureditev pacientke po opravljeni kateterizaciji, in sicer v 33 % (n = 5). Medicinske sestre pa izstopajo po tem, da se ne predstavijo pacientki pred kateterizacijo, in sicer v 40 % (n = 6). V povprečju so udeleženci v našem vzorcu odgovorili pravilno na 68,1 % vprašanj, zdravniki so v povprečju pravilno odgovorili na 69,1 % vprašanj, medicinske sestre pa na 67,6 % vprašanj. Na podlagi izpolnjenih anket in opazovanj smo ugotovili, da obstajajo razlike med protokolom in dejansko izvedbo v praksi v urgentnem centru med zdravstvenimi izvajalci. Ugotovili smo tudi razliko med postopkom vstavljanja urinskega katetra med zdravniki in medicinskimi sestrami.
Ključne besede: kateterizacija, urgenca, zdravnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 25.01.2023; Ogledov: 734; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,17 MB) |
7. Pravna ureditev nekonvencionalne medicine : magistrsko deloMiha Erhatič, 2022, magistrsko delo Opis: Obstoječa pravna ureditev področja nekonvencionalne medicine je v Sloveniji urejena pomanjkljivo in nezadovoljivo ter zato potrebna korenite posodobitve in prenove. Trenutno veljavna zakonodaja, izvajanje nekonvencionalnih metod zdravljenja, namenja zgolj zdravilcem in obenem omejuje terapevtsko svobodo zdravnikom, saj je izvajanje vseh ostalih metod, ki ne sodijo na področje konvencionalne medicine, za njih prepovedano.
Ključne besede: nekonvencionalne medicina, zdravilec, zdravnik, uporabnik storitve, pacient
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 609; Prenosov: 102
Celotno besedilo (664,19 KB) |
8. Duševno zdravje zdravnikov : magistrsko deloMojca Jeromel, 2022, magistrsko delo Opis: Zdravniki se pri delu soočajo z različnimi izzivi in zahtevami, zato lahko doživljajo veliko težav v duševnem zdravju. Namen magistrskega dela je bil preveriti duševno zdravje zdravnikov (stres, depresivnost, anksioznost, zloraba psihoaktivnih snovi, blagostanje, samomorilno vedenje) v povezavi s socialno oporo in osamljenostjo. Zanimale so nas razlike v komponentah duševnega zdravja med zdravniki specializanti in zdravniki specialisti. Želeli smo tudi ugotoviti, kateri dejavniki napovedujejo samomorilno vedenje zdravnikov. Dodatno nas je zanimalo, ali zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 napoveduje duševno zdravje pri zdravnikih. Vzorec je zajemal 287 zdravnikov. Ugotovili smo, da je socialna opora pri zdravnikih negativno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter pozitivno z blagostanjem. Prav tako se je pokazalo, da je osamljenost pri zdravnikih pozitivno povezana s stresom, depresivnostjo, anksioznostjo in samomorilnim vedenjem ter negativno z blagostanjem. Nismo potrdili statistično značilnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med zdravniki specialisti in specializanti. Ugotovili smo še, da depresivnost pozitivno napoveduje samomorilno vedenje, medtem ko sta stres in socialna opora negativna napovednika samomorilnega vedenja. Ugotovitve, vezane na epidemijo COVID-19, kažejo, da je zaznani nadzor v času epidemije COVID-19 pomemben napovednik stresa, anksioznosti, depresivnosti, samomorilnega vedenja in blagostanja. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili vpogled, kako je epidemija COVID-19 vplivala na duševno zdravje in delo zdravnikov, kako se zdravniki na splošno spoprijemajo s stresnimi dogodki, kako skrbijo za svoje duševno zdravje. Pridobili smo tudi dodatne informacije, kateri so, po mnenju zdravnikov, najpomembnejši varovalni dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje ter kakšne vplive ima duševno zdravje na delo, družinsko življenje in splošno funkcioniranje.
Ključne besede: duševno zdravje, zdravnik, socialna opora, osamljenost, samomorilno vedenje, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 10.08.2022; Ogledov: 1159; Prenosov: 172
Celotno besedilo (1,86 MB) |
9. Poznavanje dela zdravstveno vzgojnega centra med zaposlenimi v Osnovnem zdravstvu GorenjskeNika Teran, 2020, magistrsko delo Opis: Zaradi daljše življenjske dobe in modernega življenjskega sloga ljudi se je prevalenca kroničnih nenalezljivih bolezni (KNB) v svetu povečala. V Evropi so najpogostejši razlog (prezgodnje) smrti srčno-žilna obolenja. Z zdravstveno preventivo želimo (zdrave) ljudi opolnomočiti, naj prevzamejo skrb za svoje zdravje in se izognejo nastanku KNB oziroma njihov nastanek prestavijo na kasnejše življenjsko obdobje. V Sloveniji zato delujejo zdravstvenovzgojni centri (ZVC-ji), ki so organizirani na primarni ravni zdravstvenega varstva.
Magistrsko nalogo sestavljata teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo pregledali slovensko in tujo literaturo in opredelili promocijo zdravja in zdravstveno preventivo. Predstavili smo tudi organizacijo in delovanje ZVC-jev.
V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave poznavanja ZVC-jev med diplomiranimi medicinskimi sestrami v ambulanti družinske medicine (dipl. m. s. v ADM) in zdravniki, specialisti družinske oziroma splošne medicine (zdravniki, spec., druž. oz. spl. med.) v Osnovnem zdravstvu Gorenjske. Rezultate smo pridobili s pomočjo vprašalnika zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 58 anketirancev.
Rezultati raziskave so pokazali, da imajo dipl. m. s. iz ADM pogostejše stike s timom ZVC kot zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. Najpogosteje uporabljen komunikacijski kanal je osebni razgovor, najredkeje se pošiljajo poštna sporočila. Dipl. m. s. v ADM in zdravniki, spec., druž. oz. spl. med. v ZVC-je mesečno napotijo do pet pacientov, redko tudi več. Ugotavljamo, da je vzrok nizkega števila napotitev povezan s preobremenjenostjo zdravnikov, spec., druž. oz. spl. med., pri dipl. m. s. iz ADM pa je vzrok nezainteresiranost pacientov za vključitev.
Ugotovili smo, da vloga ZVC-jev še ni povsem prepoznavna in uveljavljena. Za celostno obravnavo pacientov in opolnomočenje ljudi, da naj prevzamejo skrb za svoje zdravje, bo v prihodnosti potrebno še več aktivnega sodelovanja med vsemi zaposlenimi, zato svetujemo, da se organizirajo redni mesečni sestanki in zdravstvenovzgojne delavnice tudi za zaposlene posameznega zdravstvenega doma.
Ključne besede: zdravje, preventivna zdravstvena dejavnost, diplomirana medicinska sestra v ambulanti družinskega zdravnika, zdravnik, specialist družinske ali splošne medicine
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 1087; Prenosov: 175
Celotno besedilo (1,36 MB) |
10. Odnos, poznavanje in zaznavanje zgodnjih znakov demence pri starostniku v ambulanti družinske medicineMaša Maligec, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Demenca predstavlja pomemben izziv za zgodnje odkrivanje bolezni na primarnem nivoju zdravstvenega varstva. Zgodnje odkrivanje je pomembno za kakovostno oskrbo obolelega in njegovih svojcev. Ključno vlogo za zgodnje odkrivanje in oceno kognitivnega upada ima zdravstveni tim družinske medicine, saj ima redne stike z večino starejše populacije.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela raziskovanja. Izvedli smo presečno raziskavo, v katero smo vključili 114 članov zdravstvenega tima družinske medicine. Za zbiranje podatkov smo uporabili metodo anketiranja. Rezultate smo analizirali in statistično obdelali z uporabo deskriptivnih statističnih metod. Za ugotavljanje statističnih razlik smo uporabili Mann-Whitney U test in Kruskal-Wallis enostransko analizo variance.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da je poznavanje demence med člani zdravstvenega tima družinske medicine slabo. Ugotovljena statistično pomembna razlika o poznavanju demence je bila pri starosti (p = 0,02), stopnji izobrazbe (p = 0,000), delovnem mestu (p = 0,000), skupni delovni dobi (p = 0,000) in delovni dobi na sedanjem delovnem mestu (p = 0,008). Rezultati so pokazali, da imajo člani tima družinske medicine pozitiven odnos do zgodnjega odkrivanja bolezni in dobro poznajo zgodnje simptome demence. Vidik skrbi za obolelega z demenco v ambulanti družinske medicine se je izkazal za težavnega. Anketirani si želijo boljšo dostopnost do podpornih služb in večjo prepoznavnost le-teh.
Razprava in sklep: Zgodnje odkrivanje in diagnosticiranje demence pripomore k lažjemu zdravljenju in kakovosti življenja obolelega ter njegovih svojcev. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe obolelih z demenco je potrebno razumeti stališča, odnos, poznavanje bolezni in ovire za zgodnje prepoznavanje demence v ambulanti družinske medicine.
Ključne besede: demenca, starostnik, zgodnje odkrivanje, družinski zdravnik
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1298; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,09 MB) |
