81. Prepoznavanje motenj hranjenja med mladimiNina Obradovič, 2017, diplomsko delo Opis: Duševno zdravje je ideal, za katerim stremimo vsi. Motnje hranjenja so skupek besed za duševno bolezen, ki je zelo težko ozdravljiva, prizadene osebo fizično in psihično ter utegne ogroziti življenje. Osebe, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, imajo spremenjen odnos so hrane in samopodobe.
Ključne besede: Motnje hranjenja, vzroki, zdravljenje in posledice bolezni, medicinska sestra, preventiva motenj hranjenja
Objavljeno v DKUM: 21.12.2017; Ogledov: 1590; Prenosov: 384
 Celotno besedilo (1,73 MB) |
82. Osveščenost bolnikov o kronični obstruktivni pljučni bolezniJasna Sečkar, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB na 4. mestu kot vzrok smrti, zato je zelo pomembna osveščenost, tako pri zdravstvenih delavcih kot pri splošnem prebivalstvu. Osveščenost bolnika o bolezni ne izboljša njegove pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, pač pa mu pomaga obvladovati bolezen in izboljšati kakovost življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost bolnika o svoji bolezni.
Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 bolnikov s KOPB. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2013.
Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina seznanjena s svojo boleznijo, kar 80 % bolnikov dobro pozna dejavnike tveganja, ki povzročajo KOPB, znajo ukrepati ob poslabšanjih bolezni in redno jemljejo zdravila. Pravilne tehnike uporabljanja zdravila so se naučili od medicinske sestre in zdravnika.
Sklep: KOPB je med vodilnimi vzroki za smrt, zato je zelo pomembno da se bolezen odkrije še v zgodnji fazi. Pri tem imajo medicinske sestre pomembno vlogo v okviru zdravstveno vzgojnega dela.
Ključne besede: KOPB, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 15.11.2017; Ogledov: 2837; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,16 MB) |
83. Shizofrenija in pomen podpore družine pri zdravljenju pacienta s shizofrenijoBarbara Kmetič, 2017, diplomsko delo Opis: Povzetek
Izhodišča, namen: Shizofrenija je duševna motnja, ki prizadene bolnika in tudi svojce. Močan vpliv na zdravljenje ima prav podpora ljudi, ki osebi v kriznih obdobjih stojijo ob strani, zato je namen diplomskega dela predstaviti vpliv podpore družine pri zdravljenju pacienta s shizofrenijo.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvalitativno metodologijo, kjer smo s pomočjo študije primera po teoriji Marjory Gordon uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. V raziskavi je sodelovala pacientka s paranoidno shizofrenijo in družinski člani.
Rezultati: Ugotovili smo, da podpora družine pri zdravljenju pacienta s shizofrenijo igra ključno vlogo pri doseganju uspešnega zdravljenja. Brez podpore pacienti hitreje opuščajo terapijo in ne hodijo na redne kontrole. Če nimajo nikogar, ki bi mu lahko zaupali, tudi ne zaupajo več v zdravljenje, zdravstveno osebje in socialno podporo.
Diskusija in zaključek: Vsaka družina predstavlja neko celoto in lahko ima skrivnosti, za katere ve samo ona. Ena od njih je lahko tudi prisotnost shizofrenije v družini. Gre za bolezen, ki je med duševnimi motnjami najbolj stigmatizirana. Kljub zunanji stigmatizaciji pa se ta v družini ne pojavlja. Bolezen lahko še bolj poveže družinske člane med seboj, če le ti bolezen sprejmejo. Skupaj premagujejo ovire in družinskemu članu, ki trpi za shizofrenijo, nudijo vsakodnevno pomoč.
Ključne besede: Shizofrenija, družina, podpora, zdravljenje, pomoč.
Ključne besede: Shizofrenija, družina, podpora, zdravljenje, pomoč.
Objavljeno v DKUM: 18.10.2017; Ogledov: 1870; Prenosov: 260
Celotno besedilo (883,54 KB) |
84. Tuberkuloza in vloga medicinske sestre pri obravnavi bolnikov s tuberkulozoLea Mlinarič, 2017, diplomsko delo Opis: Tuberkuloza je bolezen, ki najpogosteje prizadene pljuča in je hkrati ena izmed najpogostejših nalezljivih bolezni na svetu. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti kako medicinske sestre preprečujejo prenos okužbe, ter upoštevanje navodil za dajanje zdravil. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika. Anketo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, na Oddelku za pljučne bolezni Klinike za interno medicino. Vključenih je bilo 30 zdravstvenih delavcev zaposlenih na omenjenem oddelku. Rezultati raziskave so pokazali, da je več kot ¾ zdravstvenih delavcev na sodelujočem oddelku dobro ozaveščenih o simptomih, načinih dajanja zdravil in nadzorom nad prejeto terapijo pri bolnikih s tuberkulozo. Več kot ¾ se jih zaveda, da je osebna zaščita ter zaščita bolnikov pred prenosom okužbe na druge zelo pomembna. Ugotovljeno je bilo, da vsi zdravstveni delavci vedo, kako zelo je pomembna zdravstvena vzgoja bolnikov med hospitalizacijo ter njihovo razumevanje bolezni. Menimo, da so zdravstveni delavci dobro ozaveščeni o lastni zaščiti in zaščiti bolnikov pred prenosom okužbe. Vendar bi pa kljub temu bilo potrebno na takšnih oddelkih zdravstvene delavce seznanjati z aktualnimi novostmi o tuberkulozi.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, preprečevanje, zdravljenje, Mycobacterium tuberculosis, nalezljiva bolezen
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 1846; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,08 MB) |
85. Pojavnost motenj hranjenja v SlovenijiVesna Pirih, 2017, diplomsko delo Opis: Motnje hranjenja so znak čustvenih stisk in se kažejo kot spremenjen odnos do hrane. Navzven predstavljajo človekovo notranjo duševno in čustveno vznemirjenje in nesprejemanje samega sebe. Oseba, ki trpi zaradi motenj hranjenja, kaže svoje težave s spremenjenim odnosom do hrane in prehranjevanja, s tem pa tudi svojo bolečino. Motnje hranjenja predstavljajo način soočanja s problemi, ki se osebi zdijo nerešljivi ali pa gre za kontrolo lastnega telesa in življenja v situaciji, ko se oseba zdi, da ga v ostalih vidikih kontrolirajo drugi.
Ključne besede: anoreksija, bulimija, atipične motnje hranjenja, ortoreksija, bigoreksija, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 3526; Prenosov: 1146
Celotno besedilo (540,67 KB) |
86. Zdravljenje s trombocitno plazmo pri pacientu z artrozo kolenaDomen Lorenčič, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Artroza je degenerativna bolezen sklepa, ki povzroča obrabo hrustanca z možno hudo kronično bolečino in omejeno funkcijo sklepa. Zraven operativnega zdravljenja obrabe hrustanca se je v zadnjih letih začela uporabljati nova alternativna metoda. Zdravljenje s trombocitno plazmo oz. plazmo obogateno s trombociti je s svojim minimalno invazivnim pristopom in uporabo lastne krvi v namene zdravljenja vedno bolj privlačna.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja, kjer smo z vprašalnikom, sestavljenim po konceptualnem modelu Virginije Henderson, obravnavali pacienta s poškodbo meniskusa. Na podlagi sistematično zbranih in kasneje analiziranih podatkov smo izdelali načrt zdravstvene nege. Pri zbiranju in urejanju podatkov nam je bil v pomoč urejevalnik besedil Microsoft Word.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se kakovost življenja pri pacientih z artrozo kolena zmanjša. V študiji primera so bile ugotovljene težave pri osnovni življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega, h kateri spada tudi bolečina. Po zdravljenju s trombocitno plazmo se je zdravstveno stanje izboljšalo. Bolečina, ki je pacienta ovirala, se je zmanjšala, gibanje kolenskega sklepa pa se je povečalo in s tem tudi zadovoljstvo pacienta.
Diskusija in zaključek: Prikazali smo pozitiven učinek zdravljenja s pomočjo plazme obogateno v obliki zmanjšane bolečine in povečane fizične aktivnosti pacienta.
Ključne besede: Artroza, zdravljenje, trombocitna plazma, plazma obogatena s trombociti, zdravstvena nega, model Virginije Henderson, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 3330; Prenosov: 266
Celotno besedilo (907,30 KB) |
87. Obravnava pacientov z atrijsko fibrilacijo pri elektrokonverzijiPatricija Weingerl, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: med najpogostejše motnje srčnega ritma prištevamo atrijsko fibrilacijo, za katero je značilno nepravilno delovanje srčnih preddvorov in sočasno neenakomerno delovanje srčnih prekatov. Težje oblike AF se lahko zdravijo s pomočjo elektrokonverzije, pri kateri je pomembna ustrezna zdravstvena nega. Namen diplomskega dela je ugotoviti, ali je postopek elektrokonverzije pogostejši pri starejših osebah in ali so pacienti zadostno poučeni o postopku elektrokonverzije.
Raziskovalna metodologija: za izdelavo teoretičnega dela diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Izvedena je bila anketa ter podatki prikazani s pomočjo računalniških programov Microsoft Word in Microsoft Excel.
Rezultati: ugotovili smo, da je atrijska fibrilacija pogostejša v starostni skupini od 61 do 70 let. Kljub rednemu jemanju terapije za preprečevanje motenj srčnega ritma pacienti v povprečju na elektrokonverzijo prihajajo enkrat letno. O izvedbi elektrokonverzije so pacienti ustrezno poučeni.
Sklep: atrijska fibrilacija je pogostejša pri starejši populaciji. Pacienti pri hudih motnjah ritma doživljajo strah in neugodje, zato je pomembno, da so zadostno poučeni o izvedbi elektrokonverzije, zdravem načinu življenja in ustreznem jemanju antikoagulantne terapije.
Ključne besede: motnje ritma, medicinska sestra, sinusni ritem, antikoagulantno zdravljenje, palpitacije
Objavljeno v DKUM: 10.10.2017; Ogledov: 2120; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,04 MB) |
88. Življenje bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijoMaša Ofič, 2017, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni gre za napredujočo in nepovratno zaporo dihal. Zanjo so značilni kronični kašelj, kratka, piskajoča sapa in povečano izločanje sluzi ter izpljunka. Najpogostejši vzrok za nastanek bolezni je kajenje cigaret. Bolezen ni ozdravljiva, vendar se jo lahko drži pod kontrolo z zdravili. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako kronična obstruktivna pljučna bolezen vpliva na bolnikove življenjske aktivnosti in katere težave mu povzroča.
Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno in kvalitativno metodo dela. Raziskava temelji na intervjuju enega bolnika s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Uporabili smo delno strukturiran vprašalnik, sestavljen po konceptu teoretičnega modela Virginije Henderson.
Rezultati: Ugotovili smo, da so pri obravnavanem bolniku prisotne težave pri naslednjih življenjskih aktivnostih: dihanje, prehranjevanje in pitje, odvajanje in izločanje, gibanje in ustrezna lega ter spanje in počitek. Prav tako smo ugotovili, da potrebuje pomoč in spodbudo za kakovostno in aktivno življenje. Obravnavani bolnik je bil poučen in zna sam ukrepati ob poslabšanja bolezni.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da bolnik s kronično obstruktivno pljučno boleznijo sprejme svojo bolezen in poskuša z njo (kar se da najboljše) živeti. Vključiti je potrebno zdravstveno osebje in družino, ki skupaj pripomorejo k bolj kakovostnemu življenju bolnika in spopadanju z boleznijo.
Ključne besede: KOPB, zdravljenje KOPB, problemi bolnika s KOPB, šola bolnika s KOPB, življenje s KOPB
Objavljeno v DKUM: 13.09.2017; Ogledov: 2072; Prenosov: 301
Celotno besedilo (1,07 MB) |
89. Samopodoba ženske po rekonstrukciji dojkeTjaša Sardinšek, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti samopodobo ženske po rekonstrukciji dojke. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rekonstrukcija dojke je del celovitega zdravljenja, ki ne izboljša samo videza dojke in seveda obolele ženske, temveč izboljša tudi kakovost življenja, psihološko stanje bolnice ter ji povrne samozavest. Na samopodobo bolnic z rakom dojke pomembno vplivajo spremembe v videzu in funkcioniranju, ki jih s seboj prinese rekonstrukcijski poseg. Medicinske sestre imajo sposobnost prepoznati potrebe bolnic po svetovanju in čustveni podpori in predstavljajo vzgojno, podporno in zagovorniško vlogo. Izvajajo pristope k stiski, s katerimi se bolnica lažje prilagodi spremenjeno podobo in sposobnost, čuti podporo in zadovoljstvo v terapevtskem odnosu z medicinsko sestro. Po pregledovanju in analiziranju literature smo ugotovili, kako rekonstrukcija vpliva na samopodobo žensk, njeno življenje, ter kakšen pomen nosi vloga medicinska sestra pri ohranitvi pozitivne samopodobe. Ugotovili smo, da bi morali v ustanovah kjer zdravijo bolnice z rakom dojke, tem problemom posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in podpirati organizirano samopomoč bolnic z rakom dojke.
Ključne besede: kirurško zdravljenje raka dojk, rak dojke, bolnica, medicinska sestra, spremenjena podoba.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 2321; Prenosov: 286
Celotno besedilo (540,42 KB) |
90. |
