| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


71 - 80 / 288
Na začetekNa prejšnjo stran45678910111213Na naslednjo stranNa konec
71.
Primeri malomarnega zdravljenja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Brezovnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Napake pri zdravljenju prizadenejo na tisoče ljudi in lahko pomenijo dolgotrajne ali celo usodne posledice za pacienta, po drugi strani pa predstavljajo psihološki stres za zdravnika in zdravstveno osebje. Vse to kaže na globlje sistemske pomanjkljivosti, na katere vplivajo ne le zdravniki in zdravstveno osebje, temveč tudi oprema, pacienti, delovno okolje, organizacija dela in zadolžitve. Kaznivo dejanje, povzročeno iz malomarnosti, se lahko pojavi kot posebna oblika krivde le takrat, kadar zakon to izrecno določa. Eno takšnih kaznivih dejanj je tudi malomarno zdravljenje, ki je opredeljeno v 179. členu Kazenskega zakonika (»Kazenski zakonik [KZ-1-NPB4]«, 2012). Da se lahko ugotovi zdravniška napaka, mora sodišče utemeljiti dvome določenih dejstev, na podlagi katerih se v postopek vključi sodni izvedenec medicinske stroke, ki s svojim strokovnim znanjem razjasni sodišču manj znana dejstva ter poda mnenje, ali je zdravstveno osebje oziroma zdravnik ravnal v skladu s pravili zdravniške znanosti in stroke. Pregledali smo sodno prakso in ugotovili, da zdravstvenim napakam pogosto botrujejo slabo načrtovanje in neustrezno zaporedje postopkov, postavitev napačne diagnoze ter pomanjkljiva komunikacija med zdravnikom, bolnikom ter zdravstvenim osebjem, do katere pride zaradi neznanja, malomarnosti, v nekaterih primerih pa tudi namernega postopanja. Skozi podrobnejšo analizo primerov se je izkazalo, da je pri dokazovanju kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja ključna vloga sodnih izvedencev, sodišče samo presoja odnos obdolženca do dejanja. Pri pregledu odločitev sodišč se je izkazalo, da pomanjkanje dokazov pogosto onemogoči vzpostavitev vzročne zveze med postopanjem zdravnika in posledico, torej poslabšanje zdravja, oziroma sodišča zaradi pomanjkanja dokazov ne morejo onkraj razumnega dvoma zatrditi, da je posledica nastala izključno zaradi malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: diplomske naloge, kaznivo dejanje, malomarno zdravljenje, zdravniška napaka, sodni izvedenec, zdravstveno osebje
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 2360; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (892,67 KB)

72.
Celostna obravnava pacienta z rupturo možganske anevrizme
Urška Slavič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Ruptura možganske anevrizme lahko v trenutku povzroči hude posledice na možganih, ki lahko privedejo do smrti, invalidnosti ali popolne ozdravitve. Možganske anevrizme delimo glede na obliko, lokacijo in vzrok. Po rupturi pride v večini primerov do subarahnoidne krvavitve, ki zahteva takojšnje ukrepanje. Potrebno je čimprejšnje diagnosticiranje in zdravljenje ter ustrezna in strokovna nevrokirurška zdravstvena nega, da pacienta obravnavamo celostno. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno oz. deskriptivno metodo dela ter metodo analize in sinteze. Primerjali in analizirali smo slovensko in tujo strokovno literaturo, ter na koncu odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Subarahnoidna krvavitev je nujno stanje, ki zahteva hiter transport v bolnišnico in čimprejšnje diagnosticiranje. Zdravljenje je lahko endovaskularno ali nevrokiruško. Po zdravljenju je potrebna obsežna nevrokirurška zdravstvena nega, ki zahteva natančnost, strokovnost in usposobljenost zdravstvenega osebja. Pri oceni pacientovega stanja upoštevamo nevrološko oceno in oceno vitalnih funkcij. Po zdravljenju ima veliko pacientov posledice v nadaljnjem življenju. Diskusija in zaključek: Pri rupturi možganske anevrizme je smrtnost tako visoka zaradi same krvavitve v možgane, komplikacij, izida zdravljenja in pacientov, ki umrejo preden pridejo do bolnišnice. Vloga medicinske sestre pri rupturi možganske anevrizme je ključna pri kontroli in opazovanju celotnega stanja pacienta, izvajanju zdravstvene nege in pravočasnem ukrepanju ob komplikacijah. Trenutno je bolj uporabljeno endovaskularno zdravljenje, saj ima več prednosti, se razvija in napreduje v razvoju.
Ključne besede: subarahnoidna krvavitev, nevrokirurška zdravstvena nega, vloga medicinske sestre pri nevrološkem pacientu, možgansko žilne bolezni, zdravljenje subarahnoidne krvavitve.
Objavljeno v DKUM: 08.10.2018; Ogledov: 2449; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

73.
Obravnava starostnika s hipertenzijo v urgentni ambulanti
Jerneja Matičko, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Danes se vse več ljudi z nenadno povišanim krvnim tlakom po pomoč zateče v urgentno ambulanto, kjer so deležni zdravstvene obravnave. Gre za pogosto obolenje pri starejših ljudeh, ki so tudi ciljna skupina naše raziskave. Zdravstvena obravnava je odvisna predvsem od dejavnikov tveganja, ki so vodili do nastanka hipertenzije in tudi od kakovostne zdravstvene obravnave pacientov. Metoda: V diplomski nalogi smo se pri teoretičnem delu posluževali deskriptivne metode dela. V drugem delu smo izvedli raziskavo, kjer smo uporabili kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Opravili smo retrospektivno raziskavo, saj smo pregledali ambulantne kartone pacientov, ki so bili obravnavani v urgentni ambulanti zaradi arterijske hipertenzije v zadnjih petih letih. Rezultati: Število pacientov z arterijsko hipertenzijo se iz leta v leto povečuje. Večinoma gre za »standardne« nenujne paciente, slaba polovica je zdravniško pomoč potrebovala nujno oziroma zelo nujno, kar smo ugotovili na podlagi določene triažne kategorije pacientov. Kot glavni vzrok prihoda v urgentno ambulanto so pacienti najpogosteje navajali slabo počutje in različne bolečine, predvsem v prsnem košu. Prevladovale so ženske. Pacientom so zdravstveni delavci pomagali s predpisano medikamentozno terapijo, preiskavami ali hospitalizacijo. Diskusija: Raziskava nam je prikazala obravnavo starostnikov s hipertenzijo, ki je nam zdravstvenim delavcem lahko v pomoč, da paciente, katerih simptomi opozarjajo na arterijsko hipertenzijo, hitro prepoznamo in pravilno ukrepamo za dobrobit njihovega zdravja. Takšnih pacientov je v urgentnih ambulantah tako v Sloveniji kot po svetu vedno več.
Ključne besede: povišan krvni tlak, zdravljenje, zdravstvena oskrba, prva pomoč, medicinska sestra, staranje.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1395; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

74.
Usposobljenost reševalcev za ukrepanje ob poškodbah glave
David Ugovšek, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hude poškodbe glave so za zdravstvene delavce še vedno velika uganka, saj pri poškodovancu pustijo posledice, s katerimi se mora naučiti živeti. Preučili smo vrste poškodb glave, glavne simptome in prvo pomoč, katero morajo zaposleni v enotah nujne medicinske pomoči dobro poznati. Metodologija: Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, raziskovalni del temelji na kvantitativni metodologiji. Pri raziskovalnem delu smo si pomagali z vprašalnikom, ki smo ga v natisnjeni obliki razdelili med ciljno skupino. Rezultati: Pri analizi podatkov smo ugotovili, da je med reševalci zaposlenih več izkušenejših reševalcev kot tistih, ki še nimajo toliko izkušenj. Ugotovili smo, da 34 % reševalcev še vedno ne obvlada področja poškodb glave, kot bi ga morali, kar lahko privede do hujših zapletov pri posredovanju ob nesrečah, v katere so vključene osebe s hudo poškodbo glave. Sklep: Na kakovost preživetja poškodovancev s hudo poškodbo glave imajo reševalci velik vpliv, saj so mnogokrat oni tisti, ki s svojim znanjem preprečijo trajno invalidnost ali celo smrt. Anketiranci so v povprečju pokazali dobro znanje iz področja poškodb glave, kljub temu da na vsa vprašanja niso odgovorili pravilno.
Ključne besede: zdravljenje, nujna medicinska pomoč, poškodovanec, strokovna usposobljenost, zgodnja prepoznava, Glasgow coma lestvica
Objavljeno v DKUM: 27.09.2018; Ogledov: 1260; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

75.
Zdravnik kot bolnik
Daša Bosilj, Kaja Cankar, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: zdravljenje zdravnikov, odnos do zdravja, zdravljenje kolegov, samopredpisovanje
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1157; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

76.
Vloga medicinske sestre pri zdravstveni negi žilnih pristopov hemodializnih bolnikov
Mateja Scherdoner, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Hemodializa predstavlja osnovno metodo zdravljenja akutne in kronične odpovedi ledvic, brez katere bi takšni bolniki umrli. Za uspešno izvedbo hemodialize je najbolj pomemben kvaliteten žilni pristop, ki omogoča dovolj velike pretoke krvi. Namen diplomskega dela je ugotoviti ali imajo medicinske sestre dovolj znanja o zdravstveni negi žilnih pristopov in vlogo medicinske sestre, ki jo ima pri poučevanju bolnikov o pravilnem ravnanju z žilnim pristopom v domačem okolju. Raziskovalna metodologija: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Študija je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika med diplomiranimi medicinskimi sestrami, zaposlenimi v dializnem centru. Raziskovalni vzorec je zajemal 33 medicinskih sester, od tega 30 žensk in 3 moške. Pridobljene rezultate smo obdelali s programom Excel in jih prikazali z grafikoni. Rezultati raziskav: Ugotovili smo, da si tako bolniki kot medicinske sestre, zaposlene v dializnem centru, želijo in potrebujejo več izobraževanj na temo žilnih pristopov, podrobnega izobraževanja pred vstopom v klinično okolje, ter da bi bilo potrebno izobraževati bolnike o pomenu in ravnanju z njihovim žilnim pristopom. Sklep: Znanje o žilnih pristopih je za medicinske sestre, zaposlene na dializi, zelo pomembno, saj pridobljeno znanje uporabljajo vsak dan pri svojem delu, prav tako svoje znanje uporabljajo pri poučevanju bolnikov, ki se zdravijo s hemodializo.
Ključne besede: A-V fistula, osrednji venski kateter, znanje medicinskih sester, nadomestno zdravljenje, ledvica.
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 1856; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (911,83 KB)

77.
Obravnava pacienta z utesnitvenim (kompartment) sindromom
Žan Pudgar, 2018, diplomsko delo

Opis: Kompartment sindrom je urgentno stanje, za katerega je potrebno veliko izkušenj in znanja, dobro klinično prepoznavanje ter pravočasno ukrepanje. Namen diplomske naloge je bilo opisati obravnavo pacienta s kompartment sindromu.V diplomskem delu smo uporabili deskreptivno metodo dela z analizo domače in tuje literature, izvedli smo sistematični pregled literature. Literaturo smo iskali v tujih bazah podatkov: SAGE journals, CINAHL in ScienceDirect. Prikaz iskalne strategije smo izvedli po metodologiji PRISMA. Prepozno diagnosticiranje kompartment sindroma vodi v nepopravljive poškodbe mišic. Ko se pojavi sum na kompartment sindrom je potrebno opraviti merjenje mišičnega tlaka, če vrednost presega 30 – 35 mmHg, je velika možnost za pojav kompartment sindroma. Ena povečana meritev ne zadostuje za postavitev diagnoze. Šele več povečanih meritev, ki se stopnjujejo oz. ne zmanjšujejo poda okvirno klinično sliko. Posebno pozornost je potrebno nameniti bolečini, barvi okončin in gibljivosti.Kljub temu, da je kompartment sindrom dobro poznano urgentno stanje, je potrebno veliko izkušenj ter dobro poznavanja znakov in simptomov. Prav tako je za dobro izhodišče potrebno hitro in ustrezno ukrepanje.
Ključne besede: Diagnosticiranje, merjenje tlaka v mišičnih predelkih, zdravstvena nega, bolečina, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 03.07.2018; Ogledov: 2532; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

78.
Preprečevanje, odkrivanje in možnosti zdravljenja poporodne depresije
Anja Juršnik, 2018, diplomsko delo

Opis: Poporodna depresija je razširjen pojav, ki prizadene veliko število oseb po vsem svetu. Študije kažejo, da se poporodna depresija v prvem letu po porodu pojavi pri kar 21,9 % žensk, pojavlja pa se v različnih obdobjih, v različnih intenzitetah in pojavnih oblikah. Namen diplomskega dela je ugotoviti kakšne so možnosti za preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje poporodne depresije v slovenskem prostoru.
Ključne besede: Poporodna depresija, simptomi, odkrivanje, prepoznavanje, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 28.03.2018; Ogledov: 1694; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

79.
Alergije po piku žuželk pri otrocih
Amar Alijagić, 2017, diplomsko delo

Opis: V svetu prihaja do naraščanja alergijskih bolezni in s tem tudi posledično so v porastu alergije na pike žuželk. Pri osebah, ki niso alergične, piki izzovejo le bolečino in rahlo oteklino, vendar pa pri osebah, ki so alergične na pike žuželk lahko izzovejo zelo resne alergijske reakcije, ki so včasih smrtno nevarne. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti kakšne reakcije se lahko zgodijo po piku žuželk pri otrocih, kako lahko ukrepamo, ter predstaviti tudi pomembnost zdravljenja s specifično imunoterapijo.
Ključne besede: alergija, piki žuželk, zdravljenje alergije, občutljivost otrok na pike žuželk.
Objavljeno v DKUM: 23.02.2018; Ogledov: 1489; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

80.
Revmatoidni artritis in kajenje
Maja Božič, 2017, diplomsko delo

Opis: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen,ki povzroči kronično vnetje sklepov in drugih delov telea in je neozdravljiva.Kajenje je pomembni dejavnik tveganja za razvoj t bolezni in lahko poslabša stanje.
Ključne besede: Revmatično obolenje, dejavniki tveganja, zdravljenje, vpliv kajenja, zdravstvena nega revmatičnega pacienta
Objavljeno v DKUM: 26.01.2018; Ogledov: 1951; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (937,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici