61. Vpliv računalniških iger na mladostnikeSimona Robnik, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes so med mladostniki računalniške igre vedno bolj priljubljene. Pri nas in po svetu je igranje računalniških iger vedno bolj razširjena oblika preživljanja prostega časa, ki ima za mladostnike lahko negativne posledice. Namen te diplomske naloge je, predstaviti kako računalniške igre vplivajo na mladostnike in s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, koliko mladostnikov je dandanes odvisnih od računalniških iger.
Ključne besede: odvisnost, prednosti in slabosti, dejavniki tveganja, vloga družine, zdravljenje odvisnosti.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1410; Prenosov: 201
 Celotno besedilo (564,59 KB) |
62. Vpliv raka dojke na pojav psihosocialne motnje pri oboleli ženskiLucija Slameršek, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v razvitem svetu. Zdravi se s kombinacijo različnih metod, ki od obolele ženske zahtevajo velik fizični in psihični napor, na njej in njeni osebnosti pa pustijo velik pečat. Naš namen je predstaviti rak dojke, ter posledice, ki jih le-ta pušča na njenih socialnih stikih, psihološke težave, ki se pojavljajo kot posledica spremenjenega fizičnega izgleda, in kako se z njimi spopadati.
Raziskovalne metode. Diplomsko delo vključuje deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabljali kvalitativno metodologijo. Metoda izbora je intervju, ki smo ga izvedli v ambulanti s pacientko po zaključenem zdravljenju raka dojke.
Rezultati. Naše ugotovitve so, da sama diagnoza raka dojke zelo prizadene pacientko. Ob diagnozi se najprej pojavi stanje šoka, nato tekom zdravljenja preide v brezup, psihično in fizično izčrpanost. Pomembno je, da ima pacientka ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, se nanj osloni. V našem primeru je to bil partner, pa tudi skupine za samopomoč, kjer so ženske z istimi težavami, ki skupaj premagujejo ovire. V našem primeru je pacientki pomagalo tudi izobraževanje o bolezni.
Diskusija in zaključek. Rak dojke na ženski pusti velik pečat. Ne samo, da njen telesni izgled ne bo več isti, tudi njena osebnost bo za vedno spremenjena. Diagnoza in zdravljenje sta zelo obremenjujoča za psiho obolele ženske in za njene socialne stike. Spremeni se pacientkin odnos s partnerjem, družino, socialnim okoljem. Pomembno je, da se pacientka zna s težavami spopadati, pri tem ji lahko pomagajo njeni bližnji, učinkovite pa so tudi skupine za samopomoč.
Ključne besede: rak, kvaliteta življenja, zdravljenje raka dojke, psihična motnja, socialna motnja.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 179
Celotno besedilo (873,81 KB) |
63. Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcevTaja Lozinšek, 2019, magistrsko delo Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD).
V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut.
Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog.
Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno v DKUM: 27.03.2019; Ogledov: 1895; Prenosov: 235
Celotno besedilo (2,35 MB) |
64. Zagotavljanje zdravega življenjskega sloga pri pacientih z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjihVanesa Gjerkeš, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Depresija spada med najpogostejše duševne motnje v današnjem času. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kakšen je življenjski slog pacientov z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih in v kolikšni meri uspejo pacienti ohraniti zdrav življenjski slog. Z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih lahko preprečimo nastanek številnih bolezni ali pa vsaj omilimo njihov potek. Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo tudi pri zdravljenju depresije.
Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Word in Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih (58 %) meni, da za svoje zdravje skrbijo dovolj dobro. Ugotovili smo tudi, da 10 % anketiranih ni nikoli telesno dejavnih in da povprečno spijo 7,32 ure na noč. Več kot polovica anketiranih (54 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač. 52 % anketiranih kadi oz. je kadilo.
Sklep: Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj blaži simptome depresije, ljudje se počutijo veliko boljše, če zdravo jedo, so telesno aktivni, ne kadijo, ne pijejo ter dovolj spijo.
Ključne besede: zdrav način življenja, duševna motnja, zdravljenje, simptomi, zdrava prehrana, telesna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1822; Prenosov: 161
Celotno besedilo (280,45 KB) |
65. Kakovost življenja pacienta s shizofrenijo v domačem okoljuKlemen Kelc, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Shizofrenija je kronična bolezen, ki močno vpliva na kakovost življenja pacienta s shizofrenijo. Zelo je pomembno njihovo bivanje v domačem okolju. Medicinska sestra/zdravstveni tehnik sta ključna člena, ki pomagata pri zdravljenju in premagovanju bolezni. Kakovost življenja je odvisna od promocije shizofrenije. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne so ovire in težave, s katerimi se sooča pacient s shizofrenijo v svojem domačem okolju.
Raziskovalne metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda dela, saj smo za potrebe študije primera uporabili intervju. Ta je bil izveden s pacientko, obolelo za shizofrenijo, v njenem domačem okolju. Pacientka je bila izbrana namensko. Analiza vprašalnika je potekala med intervjuvanjem in se je zaključila, ko smo dokončno uredili pridobljene podatke. Med intervjujem smo preverjali verodostojnost odgovorov. Pri urejanju podatkov smo se opirali na značilnosti kvalitativne analize.
Rezultati: Spremembe v osnovnih življenjskih aktivnostih so tiste, ki pacientko najbolj prizadenejo in nanjo vplivajo. Njen govor in zaznavanje okolice je drugačno in to se je dotakne. Kljub vsemu ima pozitiven pristop, kar je najverjetneje glavni razlog za dobro obvladovano bolezen. Pacientka težko skrbi za nakup osnovnih življenjskih potrebščin in plačevanje položnic. Lastne družine si ni ustvarila, pomoč ji nudijo sovaščani.
Diskusija in zaključek: Shizofrenija spremeni človeka. Bolezen je kronična in težko obvladljiva. S pomočjo lahko pacient živi v domačem okolju in se sooča z vsakdanjimi aktivnostmi. Pomoč in opora sta pomembni za kakovost življenja pacienta s shizofrenijo, kar pripomore tudi k sprejetosti v družbi.
Ključne besede: duševna motnja, promocija shizofrenije, zdravljenje shizofrenije, življenjske potrebe, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1547; Prenosov: 245
Celotno besedilo (493,19 KB) |
66. Primerjava funkcionalnega izida po poškodbi sprednje križne veziAnja Košič, 2019, magistrsko delo Opis: Izhodišča, namen: Koleno je eden izmed osnovnih sklepov, ki omogočajo gibanje in premikanje, zaradi nenehnih obremenitev je izpostavljeno poškodbam. Posledica poškodbe sprednje križne vezi je zmanjšana funkcija kolena, omejitve pri vsakodnevnih aktivnostih in nezmožnost športnih aktivnosti, zato je pogosto potrebno kirurško zdravljenje in/ali dolgotrajna rehabilitacija. Cilj po poškodbi je vrnitev k aktivnostim brez omejitev in bolečin. Namen raziskave je bil pridobiti in predstaviti subjektivno oceno stanja kolenskega sklepa po končanem zdravljenju pri pacientih, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi.
Raziskovalna metodologija in metode: Za teoretična izhodišča, pregled in analizo literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Empirični del naloge predstavlja na kvantitativni metodologiji temelječa raziskava. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnih (IKDC in Lysholm) vprašalnikov. V raziskavi, ki je potekala od septembra 2018 do decembra 2018, smo anketirali 100 pacientov, ki so utrpeli poškodbo sprednje križne vezi. Dobljene podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS 25.0.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pogosteje poškodujejo moški (70%). Pred poškodbo je bilo športno aktivnih 95% posameznikov, glavni vzrok za poškodbo je bila prav športna aktivnost (73%). Po zaključenem zdravljenju se je odstotek aktivnih posameznikov znižal, vendar je ostalo športno aktivnih 78% anketirancev. Največ težav so navajali pri aktivnostih, ki vključujejo skoke, doskoke ter spremembo smeri gibanja.
Razprava in zaključek: Poškodbe sprednje križne vezi so zaradi izjemnih zahtev v športu vse pogostejše. Pomembno je čimprejšnje zdravljenje, rehabilitacija in multidisciplinarna obravnava posameznika, saj lahko le tako dosežemo varno vrnitev k predpoškodbenim aktivnostim.
Ključne besede: kolenski sklep, poškodbe, rehabilitacija, sprednja križna vez, športna aktivnost, zdravljenje.
Objavljeno v DKUM: 06.03.2019; Ogledov: 2754; Prenosov: 275
Celotno besedilo (1,35 MB) |
67. Kazenskopravni vidik pacientove privolitve v medicinskih posegihJana Najdenov, 2018, diplomsko delo Opis: Pacientova privolitev je v današnjih časih pogoj za skladnost medicinskega posega z zakonom. Zdravniški poseg brez veljavne privolitve pomeni izvršitev kaznivega dejanja telesne poškodbe, za katero bo zdravnik kaznenskopravno odgovarjal. Pacientova pravica do privolitve v zdravstveno oskrbo je ena izmed treh pravic, ki sestavljajo pacientovo avtonomijo oz. pacientovo pravico do samoodločbe, s katero se pacientu omogoča aktivno sodelovanje v procesu zdravljenja. V zgodovini je bil pacient zgolj objekt, primoran upoštevati zdravnikova navodila, danes pa odnos med zdravnikom in pacientom temelji na partnerstvu. Zdravnik je zavezan spoštovati odločitve in voljo pacienta. V okviru pojasnilne dolžnosti ga mora seznaniti z vsemi pomembnimi dejstvi, da je pacient sposoben oblikovanja razumne odločitve glede zdravljenja. V primeru pacientove nezmožnosti podati veljavno privolitev, protipravnost medicinskega posega izključi nadomestna privolitev, dana s strani tretjih oseb, ki jih zakon zato predvideva. Zdravnik je vedno zavezan ravnati v dobrobit pacienta. Medicinski poseg je dolžan izvesti tudi kadar se zaveda, da je veljavno pacientovo ali nadomestno privolitev nemogoče pridobiti, vendar utemeljeno domneva, da bi se pacient s posegom strinjal. V drugih državah poznajo inkriminacijo samovoljnega zdravljenja, ki jo del sodobne teorije medicinskega kazenskega prava hvali kot najprimernejšo. Na prvi pogled se res zdi primerno sredstvo za varovanje pacientove avtonomije, vendar je treba poudariti, da ne more nadomestiti trenutno sprejetega koncepta varovanja samoodločbe, lahko ga le dopolni.
Ključne besede: Pacient, pacientova privolitev, pacientova pravica do privolitve, pacientova avtonomija, zdravniški poseg, pojasnilna dolžnost, nadomestna privolitev, samovoljno zdravljenje.
Objavljeno v DKUM: 23.11.2018; Ogledov: 1579; Prenosov: 138
Celotno besedilo (540,89 KB) |
68. Vključitev delovnega terapevta v skupnostno obravnavoRenata Petrena, 2018, magistrsko delo Opis: Izhodišča, namen: Skupnostna psihiatrična obravnava (SPO) uporablja pri obravnavi oseb z duševnimi motnjami raziskovalno dokazane uspešne načine zdravljenja ter v praksi uspešne pristope, v timu pa sodeluje tudi delovni terapevt. Z raziskavo smo želeli opredeliti vključitev delovnega terapevta v tim SPO in prikazati izide obravnav delovnega terapevta pri osebah z duševno motnjo v njihovem domačem okolju. Raziskovalne metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop raziskovanja, ki temelji na metodologiji mešanih metod. Uporabljeni so bili standardizirani delovno terapevtski ocenjevalni testi (Kanadski test izvedbe okupacije – COPM, Ček lista interesov, Ocenjevanje skozi aktivnost - OSA, Kohlmanovo ocenjevanje življenjskih aktivnosti – KELS, Vprašalnik o strukturi dneva), pri katerih je bila uporabljena opisna metoda interpretiranja rezultatov. Individualne delovno terapevtske obravnave so se izvajale pri osmih osebah starih od 32 do 75 let, kar predstavlja 22,2 % izbrane populacije. Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Excel in SPSS. Uporabljen je bil binomski test in analiza kodiranja besedila. Rezultati: Vključeni v raziskavo so imeli težave predvsem na področju dnevnih aktivnosti. Ocenjevalni instrumenti so, razen ocene funkcioniranja KELS, po zaključku 6-mesečne obravnave prikazali napredek in večjo samostojnost. Področja človekovega delovanja so se tekom obravnave izboljšala, kar je potrdilo tudi zadovoljstvo vključenih. Diskusija in zaključek: Delovni terapevt je pomemben član tima SPO saj vpliva na dvig kvalitete posameznikovega funkcioniranja in veča samostojnost v njegovem domačem okolju. Potrebe po izvajanju storitev ter pričakovanja smernic delovne terapije oseb s hudo ali ponavljajočo obliko duševnih motenj pa so vedno večje.
Ključne besede: duševna motnja, psihiatrično zdravljenje, obravnava v skupnosti, delovna terapija, delovno terapevtska obravnava
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 3191; Prenosov: 578
Celotno besedilo (6,39 MB) |
69. Želja po uživanju alkohola po zdravljenju sindroma odvisnosti od alkoholaNastja Žerak, 2018, diplomsko delo Opis: Izhodišča, namen: Poželenje (ang. Craving) je pojav, ki ga začutijo osebe, ki so ali so bile odvisne od katere koli psihoaktivne substance. Želja po pitju alkohola se pojavlja v obliki močnega poželenja po zaužitju alkohola. Osebe, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, jo lahko začutijo še dolgo po zaključenem zdravljenju. Namen diplomskega dela je podrobneje opredeliti prisotnost, pojavnost in intenzivnost želje po pitju alkohola pri osebah, ki so zaključile program zdravljenja odvisnosti od alkohola.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v Društvu zdravljenih alkoholikov Podravje. Inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev. Vsi so sodelovali prostovoljno, anketni vprašalnik je bil anonimen. Raziskavo smo izvedli marca 2018.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da večina anketirancev želje po pitju alkohola v času prve abstinence ni zaznala ali ni prepoznala. Anketiranci, ki so željo po alkoholu zaznali, so intenzivnost v večini ocenili kot, rahlo, lahko obvladljivo ali kot močno, težko obvladljivo. Večina je pojav želje, časovno opredelila kot redko, kar pomeni 1 krat tedensko ter občasno, kar pomeni več kot 1 krat tedensko. Obstajali so tudi anketiranci, pri katerih se želja pojavljala vsak dan ali več krat na dan.
Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je bila rehabilitacija, v smeri obvladovanja želje po pitju alkohola, za večino anketirancev uspešna. Rezultati kažejo tudi na uspešnost terapevtskega pristopa programov zdravljenja.
Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, recidiv, pitje alkohola v Sloveniji, zdravljenje alkoholizma
Objavljeno v DKUM: 15.11.2018; Ogledov: 1840; Prenosov: 262
Celotno besedilo (963,94 KB) |
70. Celostna obravnava mladostnika s cerebralno paralizoKarmen Škerget, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Cerebralna paraliza je motnja gibanja, ki spada v skupino posebnih potreb. V diplomskem delu smo predstavili cerebralno paralizo vključno z vzroki, posledicami in simptomi ter opisali rehabilitacijske obravnave. Pozanimali smo se, kako je povezana kakovost otrok in mladostnikov v Sloveniji, ter s tehniko intervjuja želeli ugotoviti mladostnikovo mnenje o celostni obravnavni osebe s CP v otroštvu in v dopolnjenem 18. letu.
Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo z analizo strokovnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodi dela, kjer smo uporabili študijo primera. S pomočjo ugotavljanja 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson smo sestavili intervju. Obravnavali smo mladostnika z II. stopnjo cerebralne paralize.
Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pacient z II. stopnjo cerebralne paralize pretežno samostojen, težave mu povzroča groba in fina motorika. Problem se kaže predvsem v družbeni izolaciji in pomanjkanju terapevtskih obravnav v dopolnjenem 18. letu starosti.
Sklep: Življenje oseb s cerebralno paralizo se razlikuje v njihovi stopnji prizadetosti. Učinkovita obravnava, podpora zdravju in rehabilitacija omogoča, da je življenjska doba oseb s cerebralno paralizo skoraj enaka kot pri populaciji zdravih oseb.
Ključne besede: cerebralna paraliza, vzroki, zdravljenje, rehabilitacijske obravnave, Virginija Henderson
Objavljeno v DKUM: 09.11.2018; Ogledov: 1891; Prenosov: 409
Celotno besedilo (456,18 KB) |
