61. Analiza bioloških poti povezanih z odgovorom na biološko terapijo pri bolnikih z multiplo sklerozo z uporabo orodij genske ontologije : magistrsko deloSuzana Stokić, 2019, magistrsko delo Opis: Multipla skleroza (MS) je najbolj pogosta kronična avtoimuna bolezen centralnega živčnega sistema. Epidemiološki podatki kažejo, da tako genetski kot tudi okoljski dejavniki prispevajo k tveganju za razvoj MS. Zdravljenje se navadno začne z biološkimi zdravili interferoni beta (INF-beta) in glatiramer acetat (GA). Iz literature je razvidno, da 30-50 % bolnikov ne odgovarja na terapijo prvega reda, na kar vplivajo tudi razlike v genetski variabilnosti med posamezniki. Zato je zelo pomembno identificirati biooznačevalce, s katerimi bi lahko napovedali odziv na terapijo še pred zdravljenjem ter s tem zmanjšali stranske učinke in dosegli maksimalno učinkovitost in varnost v zgodnji fazi bolezni. V tem magistrskem delu smo želeli s pomočjo spletnih podatkovnih zbirk ter z ustreznimi bioinformatskimi orodji in orodji genske ontologije raziskati farmakogenomiko MS, na podlagi pridobljenih podatkov predpostaviti molekularno biološko pot odziva na farmakološko zdravljenje ter poiskati skupne biološke mehanizme, ki napovedujejo najboljši odziv na zdravljenje MS.
Pri zdravljenju z INF-beta so se pokazale kot pomembne biološke poti signalna pot interferona tipa 1, celični odgovor na interferon tipa 1 ter odgovor na interferon tipa 1, kar je smiselno glede na samo zdravilo, vendar smo opazili, da te poti vključujejo le malo genov, ki bi lahko sodelovali pri odzivu. Pri zdravljenju z GA pa so ključne biološke poti imunski odziv, proces imunskega sistema ter citokine signalne poti. Gene povezane z odzivom na zdravljenje smo povezali v mrežo, s katero smo dobili vpogled v proteinsko povezavo med posameznimi geni. Iz mrež je razvidno veliko več povezav kot smo pričakovali, kar pomeni, da imajo proteini več interakcij sami med seboj kot bi to pričakovali od naključnega seta. Poleg tega so geni, povezani z odzivom na zdravljene z določenim biološkim zdravilom, prav tako vključeni še v druge biološke poti povezane s sami imunskim sistemom in njegovo kompleksnostjo. Ključne besede: multipla skleroza, zdravljenje MS, biološka zdravila, INF-beta, GA, humana monoklona protitelesa, genska ontologija, GWA študije Objavljeno v DKUM: 04.09.2019; Ogledov: 1817; Prenosov: 125
Celotno besedilo (2,22 MB) |
62. Vpliv osnovnega obolenja na pripravljenost bolnika na zdravljenje pridružene erektilne disfunkcijeDejan Bratuš, 2019, doktorsko delo/naloga Opis: Erektilna disfunkcija je pogosta težava moških v vseh starostnih obdobjih. Kljub temu, da to stanje ne ogroža življenja prizadetih moških, pa v veliki meri vpliva na kakovost življenja, saj je spolno zdravje pomemben del splošnega zdravja posameznika. Ob težavah, ki jih imajo moški zaradi erektilne disfunkcije, so prizadete tudi njihove partnerke in na ta način trpi tudi medsebojni odnos med prizadetim moškim in njegovo partnerko, tako da ima erektilna disfunkcija tudi psihološke in socialne negativne posledice. Vseeno pa le manjši del prizadetih poišče strokovno pomoč in je tudi deležen zdravljenja svojih težav. Razlogi, zaradi katerih se moški ne odločijo za obravnavo in zdravljenje težav z erekcijo, so slabo poznani in raziskani. Dejstvo je, da so pri teh moških pogosta spremljajoča obolenja. Možno je, da le ta vplivajo na odločitev moških glede iskanja pomoči za svoje težave.
Cilj te disertacije je raziskava vpliva resnosti spremljajočih obolenj na pripravljenost moških za zdravljenje erektilne disfunkcije.
V raziskavo sem vključil 486 moških, ki sem jih glede na stopnjo resnosti spremljajočega obolenja razvrstil v tri skupine. V prvo skupino sem uvrstil moške z akutnimi stanji brez pridruženih obolenj, v drugo skupino moške z blažjimi kroničnimi obolenjiin v tretjo skupino moške s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji . Preiskovance sem povabil k sodelovanju pri njihovem obisku svojega osebnega zdravnika in jih glede na razlog obiska razvrstil v naštete skupine. Z namenom, da bi pridobili čimbolj primerljive skupine bolnikov, se je vključevanje začelo v istem mesecu pri vseh sodelujočih zdravnikih splošne in družinske medicine. S tem sem se izognil vplivu sezonskih obolenj. Vsi moški, ki so pristali na sodelovanje, so izpolnili vprašalnik, v katerem so odgovorili na vprašanje o pomembnosti spolnosti v njihovem življenju in pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo. Dodatno sem jim postavil vprašanje o tem, ali bi kakšna značilnost načina zdravljenja erektilne disfunkcije kar se tiče zahtevnosti, cene in varnosti, lahko vplivala na njihovo odločitev o pripravljenosti za zdravljenje njihovih težav z erekcijo.
Za statistično obdelavo prvih dveh vprašanj je bil uporabljendvostranski z-test, medtem ko je bil za ocenitev odgovorov na tretje vprašanje uporabljen Pearsonov hi-kvadrat test.
Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da se moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji manj zanimajo za spolnost in jim ta predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj. Odstotek pozitivnih odgovorov na vprašanje o pomembnosti spolnosti v življenju preiskovancev je bil 72,7 pri prvi in 94,3 pri slednji skupini (p=0,005). Kar se tiče pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo, so moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji izrazili manjši interes za zdravljenje teh težav tako v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj kot tudi v primerjavi s tistimi, ki imajo spremljajoče blažje kronične bolezni (69,7%, 88,1% in 89,3% pozitivnih odgovorov). Opisane razlike so bile statistično pomembne (p=0,03, p=0,01). Glede vpliva, ki ga imajo na pripravljenost za zdravljenje težav z erekcijo značilnosti možnega zdravljenja, nisem ugotovil statistično pomembnih razlik v nobenem od preiskovanih značilnosti, tako da pripreiskovancih na pripravljenost za zdravljenje niso vplivali niti cena, niti zahtevnost zdravljenja, niti varnost.
Prisotnost težjega kroničnega ali malignega obolenja pri moških je eden izmed razlogov, da se moški ne odločijo za posvet in zdravljenje svojih težav z doseganjem ali vzdrževanjem erekcije, tej skupini moških spolnost tudi predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez spremljajočih obolenj. Ključne besede: erektilna disfunkcija, zdravljenje, epidemiologija, pridružene bolezni Objavljeno v DKUM: 12.08.2019; Ogledov: 1641; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,35 MB) |
63. Kakovost življenja bolnikov s pravo policitemijoTea Kurbus, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodišče: Prava policitemija (PV) je klonska bolezen krvotvornih matičnih celic. Bolezen je v prvih letih nastanka asimptomatska, ko se pa simptomi pojavijo pa lahko le ti otežujejo bolnikovo življenje. Prav tako je tudi zdravljenje zelo naporno in zahtevno, saj se policitemije ne da pozdraviti, temveč se zdravijo le simptomi.
Metodologija: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Vključenih je bilo 6 bolnikov z diagnosticirano boleznijo, raziskava pa je potekala v enem izmed tercialnih zdravstvenih ustanov. Podatke smo obdelali po metodi analize vsebine, katere smo predhodno pridobili s pomočjo pol strukturiranih intervjujev.
Rezultati: V rezultatih smo iz intervjujev oblikovali kode, katere smo združili v podteme primarnega in sekundarnega nivoja, nato smo le-te združili v štiri glavne teme oz. kategorije: Poznavanje bolezni, odziv na bolezen, potek zdravljenja in vpliv policitemije na življenje bolnika.
Zaključek: Bolezen ima velik vpliv na bolnike, saj jim otežuje življenje in vsakodnevne aktivnosti. Bolniki potrebujejo pogoste zdravstvene preglede pri specialistu hematologu in prejemajo več zdravil, katera lahko zaradi stranskih učinkov še dodatno otežijo življenje bolnika. Menimo, da bolniki nimajo dovolj informacij o svoji bolezni in poteku te bolezni. Ključne besede: policitemija, zdravstvena nega, zdravljenje, diagnoza, upravljanje. Objavljeno v DKUM: 11.07.2019; Ogledov: 5145; Prenosov: 335
Celotno besedilo (522,53 KB) |
64. Zdravljenje posttravmatske stresne motnje s psihadeliki : magistrsko deloMaja Vrbnjak, 2019, magistrsko delo Opis: Travma, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, je prevladujoče in zahtevno vprašanje na področju psihologije, s številnimi pristopi zdravljenja in različnimi stopnjami uspeha. V preteklosti sta bila v terapevtskih okoljih pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov med drugim uporabljena tudi psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin. Vendar pa je prepoved in nadalje uvrščanje teh snovi med nedovoljene učinkovito ustavilo njihovo uporabo pri zdravljenju in s tem raziskovanju terapevtskega potenciala. Posledično generacija terapevtov ni bila seznanjena o potencialih psihadeličnih snovi kot dodatka k psihološki terapiji, tudi pri zdravljenju travme. Ta kvalitativna naloga bo namenjena odkrivanju zgodovine teh snovi, njihovem odnosu do psihoterapije in novejših uporabah v naši psihoterapevtski kulturi z analizo in sintezo dokumentov najboljših praks. Raziskovanje uporabe psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin pri zdravljenju travme bo zagotovilo nadaljnji vpogled v to, kje smo in kako se ukvarjamo s psihološkim zdravljenjem. Ključne besede: stres, travma, posttravmatska stresna motnja, zdravljenje, psihadeliki, magistrska dela Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 2590; Prenosov: 419
Celotno besedilo (1,02 MB) |
65. Osveščenost pacientov o anevrizmi abdominalne aorteKatja Jambrovič, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V razvitem svetu okoli 15 % vseh bolezni predstavljajo bolezni srca in ožilja. Mednje sodi tudi anevrizma abdominalne aorte, ki je v večini primerov asimptomatska, zato se po navadi odkrije po naključju pri ultrazvoku trebuha. Namen diplomskega dela je predstaviti in opisati anevrizmo abdominalne aorte ter raziskati osveščenost pacientov o anevrizmi abdominalne aorte.
Raziskovalna metodologija: Empirični del diplomskega dela predstavlja raziskava, ki je bila opravljena v mesecu januarju 2019. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika. Vključeni so bili pacienti z diagnosticirano anevrizmo abdominalne aorte. Rezultate smo obdelali in analizirali s pomočjo računalniških programov: Microsoft Office Word, Microsoft Office Excel in IBM SPSS 25.0.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da 90 % anketiranih ve, kaj je anevrizma abdominalne aorte, od tega jih 80 % ve, da je največji zaplet ruptura aorte. Glede ostalih informacij so anketirani slabše seznanjeni. Predavanj, povezanih z anevrizmo abdominalne aorte, bi se udeležilo 56 % anketiranih.
Sklep: Anevrizma abdominalne aorte je zelo prikrita bolezen, zato bi s presejalnimi UZ preiskavami pripomogli k zgodnjemu odkrivanju in zdravljenju. Tako bi preprečili nastanek večjih anevrizem abdominalne aorte. Ključne besede: diagnostika, ožilje, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, znanje pacientov Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 1534; Prenosov: 186
Celotno besedilo (578,26 KB) |
66. Obravnava depresivnega pacienta v referenčni ambulantiJasmina Oštir, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisana vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri obravnavi depresivnega pacienta. Z raziskavo smo želeli ugotoviti potrebe po dodatnem znanju, pomembnosti sodelovanja med člani tima z vidika pridobivanja informacij pri obravnavi depresivnega pacienta.
Raziskovalna metode: Z osnovnim pregledom, analizo in sintezo strokovne literature smo opisali dejstva o depresiji in projektu referenčnih ambulant družinske medicine. Z anketnim vprašalnikom, ki je potekal s pomočjo spletnega orodja za spletne ankete 1KA, smo pridobili kvantitativni del raziskave. Rezultate smo pridobili z aritmetično sredino, ANOVO in Spearmanov/Pearsonov koeficient s pomočjo IBM SPSS programom in le te ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre v poprečju strinjajo, da so v zdravstvenem in negovalnem timu vzpostavljeni dobra komunikacija, medsebojni odnosi in prenos informacij glede pacientov. Z analizo nismo dokazali razlike v odgovorih anketiranih diplomiranih medicinskih sester glede na regije po Sloveniji pri obravnavi depresivnega pacienta v referenčnih ambulanta družinske medicine. Krajša delovna doba diplomiranih medicinskih sester ni statistično povezana z najpomembnejšim razlogom diplomiranih medicinskih sester, da se ne počutijo dovolj usposobljene za obravnavo depresivnega pacienta v referenčni ambulanti družinske medicine.
Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre predlagajo izboljšave na področju izobraževanj, želijo si več strokovnih posvetov in delavnice za celotni tim referenčne ambulante družinske medicine. Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, primarni nivo, preventiva, timsko delo, zdravljenje Objavljeno v DKUM: 29.05.2019; Ogledov: 1719; Prenosov: 233
Celotno besedilo (3,06 MB) |
67. Vpliv računalniških iger na mladostnikeSimona Robnik, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes so med mladostniki računalniške igre vedno bolj priljubljene. Pri nas in po svetu je igranje računalniških iger vedno bolj razširjena oblika preživljanja prostega časa, ki ima za mladostnike lahko negativne posledice. Namen te diplomske naloge je, predstaviti kako računalniške igre vplivajo na mladostnike in s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, koliko mladostnikov je dandanes odvisnih od računalniških iger. Ključne besede: odvisnost, prednosti in slabosti, dejavniki tveganja, vloga družine, zdravljenje odvisnosti. Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1410; Prenosov: 221
Celotno besedilo (564,59 KB) |
68. Vpliv raka dojke na pojav psihosocialne motnje pri oboleli ženskiLucija Slameršek, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v razvitem svetu. Zdravi se s kombinacijo različnih metod, ki od obolele ženske zahtevajo velik fizični in psihični napor, na njej in njeni osebnosti pa pustijo velik pečat. Naš namen je predstaviti rak dojke, ter posledice, ki jih le-ta pušča na njenih socialnih stikih, psihološke težave, ki se pojavljajo kot posledica spremenjenega fizičnega izgleda, in kako se z njimi spopadati.
Raziskovalne metode. Diplomsko delo vključuje deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabljali kvalitativno metodologijo. Metoda izbora je intervju, ki smo ga izvedli v ambulanti s pacientko po zaključenem zdravljenju raka dojke.
Rezultati. Naše ugotovitve so, da sama diagnoza raka dojke zelo prizadene pacientko. Ob diagnozi se najprej pojavi stanje šoka, nato tekom zdravljenja preide v brezup, psihično in fizično izčrpanost. Pomembno je, da ima pacientka ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, se nanj osloni. V našem primeru je to bil partner, pa tudi skupine za samopomoč, kjer so ženske z istimi težavami, ki skupaj premagujejo ovire. V našem primeru je pacientki pomagalo tudi izobraževanje o bolezni.
Diskusija in zaključek. Rak dojke na ženski pusti velik pečat. Ne samo, da njen telesni izgled ne bo več isti, tudi njena osebnost bo za vedno spremenjena. Diagnoza in zdravljenje sta zelo obremenjujoča za psiho obolele ženske in za njene socialne stike. Spremeni se pacientkin odnos s partnerjem, družino, socialnim okoljem. Pomembno je, da se pacientka zna s težavami spopadati, pri tem ji lahko pomagajo njeni bližnji, učinkovite pa so tudi skupine za samopomoč. Ključne besede: rak, kvaliteta življenja, zdravljenje raka dojke, psihična motnja, socialna motnja. Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 198
Celotno besedilo (873,81 KB) |
69. Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcevTaja Lozinšek, 2019, magistrsko delo Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD).
V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut.
Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog.
Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme. Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo Objavljeno v DKUM: 27.03.2019; Ogledov: 1895; Prenosov: 249
Celotno besedilo (2,35 MB) |
70. Zagotavljanje zdravega življenjskega sloga pri pacientih z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjihVanesa Gjerkeš, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Depresija spada med najpogostejše duševne motnje v današnjem času. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kakšen je življenjski slog pacientov z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih in v kolikšni meri uspejo pacienti ohraniti zdrav življenjski slog. Z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih lahko preprečimo nastanek številnih bolezni ali pa vsaj omilimo njihov potek. Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo tudi pri zdravljenju depresije.
Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Word in Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih (58 %) meni, da za svoje zdravje skrbijo dovolj dobro. Ugotovili smo tudi, da 10 % anketiranih ni nikoli telesno dejavnih in da povprečno spijo 7,32 ure na noč. Več kot polovica anketiranih (54 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač. 52 % anketiranih kadi oz. je kadilo.
Sklep: Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj blaži simptome depresije, ljudje se počutijo veliko boljše, če zdravo jedo, so telesno aktivni, ne kadijo, ne pijejo ter dovolj spijo. Ključne besede: zdrav način življenja, duševna motnja, zdravljenje, simptomi, zdrava prehrana, telesna aktivnost Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1822; Prenosov: 167
Celotno besedilo (280,45 KB) |