Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča, namen: Menopavza je obdobje, v katerega preidejo vse ženske, ki so stare okoli 51 let. Večina žensk se takrat spopada s številnimi težavami, ki so posledica sprememb v ravni progesterona in estrogena. Namen raziskave je ugotoviti, s katerimi težavami se srečujejo ženske v obdobju menopavze ter kako jih lajšajo. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja in deskriptivno metodo dela, ki izhaja iz pozitivistične filozofije. Za pridobivanje podatkov smo uporabili strukturirani vprašalnik s 13 vprašanji, ki se nanašajo na težave žensk v obdobju menopavze in načine njihovega lajšanja. Rezultati: 72 % anketirank je kot težavo v obdobju menopavze izpostavilo motnje spanja, 62 % pa se jih spopada z vročinskimi valovi. 34 % žensk težave, ki so posledica menopavze, zdravi; od tega 26 % žensk obvladuje simptome z naravnimi alternativnimi metodami, 8 % se jih poslužuje zdravljenja s hormoni. Diskusija in zaključek: Skoraj vsaka ženska ima v obdobju menopavze težave. Nekatere se poslužujejo različnih oblik zdravljenja, druge pa morebiti zaradi nezadostne ozaveščenosti ali manjše intenzivnosti težav ne zdravijo.
Ključne besede: simptomi menopavze, blaženje težav, hormonsko nadomestno zdravljenje, alternativne metode, hormonske spremembe
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 1345; Prenosov: 166
Celotno besedilo (945,15 KB)

Opis: Izhodišča: Kaheksija je opredeljena kot zapleten presnovni sindrom, ki ga opredeljuje progresivna izguba skeletne mišične mase, z ali brez izgube maščobnega tkiva. Zaradi kompleksnosti patofiziološkega procesa kaheksije je potreben multimodalni pristop, ki obsega več možnih načinov obravnavanja pacienta s kaheksijo. Namen zaključnega dela je predstaviti problematiko kaheksije pri onkoloških pacientih in možne načine obravnave onkološkega pacienta s kaheksijo. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela in sistematični pregled strokovne in znanstvene literature. Za prikaz poteka analize literature smo uporabili PRISMA diagram. Kriteriji za iskanje literature so vključevali aplikacijo vnaprej zastavljenih vključitvenih oziroma izključitvenih kriterijev. V podrobno analizo je bilo vključenih 15 člankov. Rezultati: Z analizo tuje strokovne literature smo spoznali, da je prehranska podpora izrednega pomena pri obravnavi onkoloških pacientov s kaheksijo, saj le-ta vodi v izboljšanje počutja, prav tako pa je osnova za posameznikovo toleriranje farmakološkega zdravljenja. Določene skupine zdravil so primerne za zdravljenje kaheksije, vendar so potrebne dodatne raziskave, ki bodo potrdile varnost in učinkovitost uporabe zdravil v klinični praksi. Telesne vadbe zaenkrat s strani raziskav ne moremo potrditi kot uspešne, saj večina teh pacientov zaradi zdravstvenega stanja ni zmožna sodelovati v takšnih raziskavah. Diskusija in zaključek: Kaheksija pri onkoloških pacientih je resen zdravstveni problem, saj je razlog za kar 20 % smrti pri pacientih z malignim obolenjem. Zaradi heterogenosti teh pacientov in velikega izpada pri randomiziranih kliničnih raziskavah, je otežkočeno priti do jasnih zaključkov o učinkovitosti določene obravnave.
Ključne besede: maligno obolenje, prehranska podpora, farmakološko zdravljenje, fizična vadba, multimodalni pristop
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1205; Prenosov: 189
Celotno besedilo (949,53 KB)

Opis: Erektilna disfunkcija je pogosta težava moških v vseh starostnih obdobjih. Kljub temu, da to stanje ne ogroža življenja prizadetih moških, pa v veliki meri vpliva na kakovost življenja, saj je spolno zdravje pomemben del splošnega zdravja posameznika. Ob težavah, ki jih imajo moški zaradi erektilne disfunkcije, so prizadete tudi njihove partnerke in na ta način trpi tudi medsebojni odnos med prizadetim moškim in njegovo partnerko, tako da ima erektilna disfunkcija tudi psihološke in socialne negativne posledice. Vseeno pa le manjši del prizadetih poišče strokovno pomoč in je tudi deležen zdravljenja svojih težav. Razlogi, zaradi katerih se moški ne odločijo za obravnavo in zdravljenje težav z erekcijo, so slabo poznani in raziskani. Dejstvo je, da so pri teh moških pogosta spremljajoča obolenja. Možno je, da le ta vplivajo na odločitev moških glede iskanja pomoči za svoje težave. Cilj te disertacije je raziskava vpliva resnosti spremljajočih obolenj na pripravljenost moških za zdravljenje erektilne disfunkcije. V raziskavo sem vključil 486 moških, ki sem jih glede na stopnjo resnosti spremljajočega obolenja razvrstil v tri skupine. V prvo skupino sem uvrstil moške z akutnimi stanji brez pridruženih obolenj, v drugo skupino moške z blažjimi kroničnimi obolenjiin v tretjo skupino moške s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji . Preiskovance sem povabil k sodelovanju pri njihovem obisku svojega osebnega zdravnika in jih glede na razlog obiska razvrstil v naštete skupine. Z namenom, da bi pridobili čimbolj primerljive skupine bolnikov, se je vključevanje začelo v istem mesecu pri vseh sodelujočih zdravnikih splošne in družinske medicine. S tem sem se izognil vplivu sezonskih obolenj. Vsi moški, ki so pristali na sodelovanje, so izpolnili vprašalnik, v katerem so odgovorili na vprašanje o pomembnosti spolnosti v njihovem življenju in pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo. Dodatno sem jim postavil vprašanje o tem, ali bi kakšna značilnost načina zdravljenja erektilne disfunkcije kar se tiče zahtevnosti, cene in varnosti, lahko vplivala na njihovo odločitev o pripravljenosti za zdravljenje njihovih težav z erekcijo. Za statistično obdelavo prvih dveh vprašanj je bil uporabljendvostranski z-test, medtem ko je bil za ocenitev odgovorov na tretje vprašanje uporabljen Pearsonov hi-kvadrat test. Analiza dobljenih odgovorov je pokazala, da se moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji manj zanimajo za spolnost in jim ta predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj. Odstotek pozitivnih odgovorov na vprašanje o pomembnosti spolnosti v življenju preiskovancev je bil 72,7 pri prvi in 94,3 pri slednji skupini (p=0,005). Kar se tiče pripravljenosti za zdravljenje morebitnih težav z erekcijo, so moški s težjimi kroničnimi in malignimi obolenji izrazili manjši interes za zdravljenje teh težav tako v primerjavi z moškimi brez pridruženih obolenj kot tudi v primerjavi s tistimi, ki imajo spremljajoče blažje kronične bolezni (69,7%, 88,1% in 89,3% pozitivnih odgovorov). Opisane razlike so bile statistično pomembne (p=0,03, p=0,01). Glede vpliva, ki ga imajo na pripravljenost za zdravljenje težav z erekcijo značilnosti možnega zdravljenja, nisem ugotovil statistično pomembnih razlik v nobenem od preiskovanih značilnosti, tako da pripreiskovancih na pripravljenost za zdravljenje niso vplivali niti cena, niti zahtevnost zdravljenja, niti varnost. Prisotnost težjega kroničnega ali malignega obolenja pri moških je eden izmed razlogov, da se moški ne odločijo za posvet in zdravljenje svojih težav z doseganjem ali vzdrževanjem erekcije, tej skupini moških spolnost tudi predstavlja manj pomemben del njihovega življenja v primerjavi z moškimi brez spremljajočih obolenj.
Ključne besede: erektilna disfunkcija, zdravljenje, epidemiologija, pridružene bolezni
Objavljeno v DKUM: 12.08.2019; Ogledov: 1641; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Travma, vključno s posttravmatsko stresno motnjo, je prevladujoče in zahtevno vprašanje na področju psihologije, s številnimi pristopi zdravljenja in različnimi stopnjami uspeha. V preteklosti sta bila v terapevtskih okoljih pod nadzorom usposobljenih strokovnjakov med drugim uporabljena tudi psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin. Vendar pa je prepoved in nadalje uvrščanje teh snovi med nedovoljene učinkovito ustavilo njihovo uporabo pri zdravljenju in s tem raziskovanju terapevtskega potenciala. Posledično generacija terapevtov ni bila seznanjena o potencialih psihadeličnih snovi kot dodatka k psihološki terapiji, tudi pri zdravljenju travme. Ta kvalitativna naloga bo namenjena odkrivanju zgodovine teh snovi, njihovem odnosu do psihoterapije in novejših uporabah v naši psihoterapevtski kulturi z analizo in sintezo dokumentov najboljših praks. Raziskovanje uporabe psihadelika lizergični kislinski dietilamid in 3,4-metilendioksi-metamfetamin pri zdravljenju travme bo zagotovilo nadaljnji vpogled v to, kje smo in kako se ukvarjamo s psihološkim zdravljenjem.
Ključne besede: stres, travma, posttravmatska stresna motnja, zdravljenje, psihadeliki, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 26.06.2019; Ogledov: 2590; Prenosov: 401
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: V magistrskem delu je opisana vloga diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti družinske medicine pri obravnavi depresivnega pacienta. Z raziskavo smo želeli ugotoviti potrebe po dodatnem znanju, pomembnosti sodelovanja med člani tima z vidika pridobivanja informacij pri obravnavi depresivnega pacienta. Raziskovalna metode: Z osnovnim pregledom, analizo in sintezo strokovne literature smo opisali dejstva o depresiji in projektu referenčnih ambulant družinske medicine. Z anketnim vprašalnikom, ki je potekal s pomočjo spletnega orodja za spletne ankete 1KA, smo pridobili kvantitativni del raziskave. Rezultate smo pridobili z aritmetično sredino, ANOVO in Spearmanov/Pearsonov koeficient s pomočjo IBM SPSS programom in le te ponazorili v obliki frekvenčnih tabel in grafikonov s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Rezultati so pokazali, da se diplomirane medicinske sestre v poprečju strinjajo, da so v zdravstvenem in negovalnem timu vzpostavljeni dobra komunikacija, medsebojni odnosi in prenos informacij glede pacientov. Z analizo nismo dokazali razlike v odgovorih anketiranih diplomiranih medicinskih sester glede na regije po Sloveniji pri obravnavi depresivnega pacienta v referenčnih ambulanta družinske medicine. Krajša delovna doba diplomiranih medicinskih sester ni statistično povezana z najpomembnejšim razlogom diplomiranih medicinskih sester, da se ne počutijo dovolj usposobljene za obravnavo depresivnega pacienta v referenčni ambulanti družinske medicine. Diskusija in zaključek: Diplomirane medicinske sestre predlagajo izboljšave na področju izobraževanj, želijo si več strokovnih posvetov in delavnice za celotni tim referenčne ambulante družinske medicine.
Ključne besede: diplomirana medicinska sestra, primarni nivo, preventiva, timsko delo, zdravljenje
Objavljeno v DKUM: 29.05.2019; Ogledov: 1719; Prenosov: 224
Celotno besedilo (3,06 MB)