31. |
32. OSVEŠČENOST BOLNIKOV O ANTIKOAGULANTNI TERAPIJIMartina Draganič, 2014, diplomsko delo Opis: Izhodišča:Antikoagulacijsko zdravljenje se uporablja za preprečevanje trombemboličnih dogodkov, povzročenih s strdki, kot so npr. globoka venska tromboza, pljučna embolija, tromboza pri pacientih z atrijsko fibrilacijo ali umetnimi srčnimi zaklopkami.
Metodologija raziskovanja:V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo kot raziskovalni instrument uporabili anonimni anketni vparašalnik v katerem je sodelovalo 100 naključno izbranih bolnikov, ki obiskujejo Ambulanto za diagnostiko in terapijo koagulopatij v Univerzitetno kliničnem centru Maribor (UKC Maribor).
Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina anketirancev seznanjena s svojo boleznijo, da poznajo učinek anikoagulacijskega zdravila in vedo, da je potrebna uravnovešena prehrana. Velika večina anketiranih bolnikov upošteva dana navodila in vedo, kako bi ukrepali ob manjših ali večjih zapletih. Več kot polovica bi se jih tudi udeležila organiziranega predavanja.
Sklep:Število bolnikov, ki potrebujejo antikoagulacijsko zdravljenje, v zanjem času strmo narašča. Pogostost trombotičnih in trombemboličnih bolezni ima za posledico široko uporabo zdravil za zdravljenje in preprečevanje le-teh.
Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, kumarini, indikacije, zdravstvena vzgoja, bolnik, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 08.09.2021; Ogledov: 841; Prenosov: 82
 Celotno besedilo (1,23 MB) |
33. Zdravstvena oskrba zapornikov : magistrsko deloKsenija Vrbnjak, 2021, magistrsko delo Opis: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove.
V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično.
Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Objavljeno v DKUM: 23.07.2021; Ogledov: 1388; Prenosov: 261
Celotno besedilo (875,22 KB) |
34. Kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfomaIva Sajovic, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Limfom predstavlja 22 % vseh malignih bolezni pri osebah, starih 15–24 let, od tega je kar 16 % Hodgkinovega limfoma. Cilj zdravljenja Hodgkinovega limfoma je ozdravitev, vendar agresivne kemoterapije in radioterapije pustijo posledice, zaradi česar je kakovost življenja mladih slabša. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšna je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja. Za pomoč pri raziskavi smo pripravili intervju, sestavljen iz devetih vprašanj nestrukturiranega tipa. Intervju smo izvedli pri treh osebah, ki so se zdravile zaradi Hodgkinovega limfoma. Podatke opravljenih intervjujev smo obdelali po metodi analize vsebine.
Rezultati: Na podlagi študij primerov smo ugotovili, da je kakovost življenja pri mladih po zdravljenju slabša, zato bi bilo treba pogosteje spremljati njihovo kakovost življenja ter reševati nastale posledice kemoterapij in radioterapij. Najpogostejše posledice pri mladih po zdravljenju Hodgkinovega limfoma so utrujenost, bolečina, slabša telesna vzdržljivost ter psihične težave, kot so stres, tesnoba in strah.
Razprava in sklep: Mladi po zdravljenju potrebujejo podporo in pomoč svojih najbližjih ter zdravstvenih delavcev predvsem pri izboljšanju kakovosti življenja in reševanju nastalih težav. Rezultati kažejo, da bi moral nadzor po zdravljenju v večji meri vključevati spremljanje kakovosti življenja mladih, saj se je njihovo življenje bistveno spremenilo v čustvenem, socialnem in kognitivnem delovanju.
Ključne besede: Hodgkinova bolezen, mladi, zdravljenje, posledice, spremljanje
Objavljeno v DKUM: 30.06.2021; Ogledov: 1204; Prenosov: 162
Celotno besedilo (557,13 KB) |
35. Kakovost življenja bolnika z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomijiLuka Ulbin, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Ahalazija požiralnika je resna redka motorična motnja požiralnika, ki bolniku bistveno poslabša kvaliteto življenja. Bolezni, z do sedaj poznanimi postopki, ne moremo popolnoma ozdraviti, lahko pa zdravimo oz. lajšamo njene simptome. Peroralna endoskopska miotomija je novejši kirurški poseg za zdravljenje ahalazije požiralnika, ki lahko bistveno izboljša kakovost življenja bolnika. V diplomskem delu želimo predstaviti kakovost življenja pacienta z ahalazijo požiralnika po peroralni endoskopski miotomiji.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodologijo raziskovanja. Izvedli smo intervju in izdelali študijo primera bolnika z ahalazijo požiralnika, pri katerem se je kot metoda zdravljenja uporabila peroralna endoskopska miotomija.
Rezultati: Iz rezultatov je razvidno, da se je bolnikova kakovost življenja po peroralni endoskopski miotomiji bistveno izboljšala. Popolnoma se je izboljšala zmožnost prehranjevanja, posledično so se izboljšali tudi vitalnost, socialno življenje, čustveno in duševno stanje bolnika. Bolnik ni imel več večjih težav z gastroezofagealnim refluksom. Ugotavljamo pa, da kronična oblika bolezni pušča nekatere probleme, ki jih sam poseg ne reši.
Razprava in sklep: Peroralna endoskopska miotomija zmanjša oz. ozdravi simptome ahalazije požiralnika, s čimer izboljša kakovost življenja bolnika, vendar ne pozdravi izvora bolezni, zato je pomembno nadaljnje pridobivanje znanja na tem področju. Pomembno je, da so zdravstveni delavci seznanjeni s problematiko ahalazije požiralnika, saj lahko tako bolnik pride do čim hitrejše diagnoze in zdravljenja.
Ključne besede: Disfagija, zdravljenje ahalazije, vloga medicinske sestre, študija primera, negovalni problemi.
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1938; Prenosov: 271
Celotno besedilo (490,33 KB) |
36. Zasnova funkcionalnih specifikacij sistema za dokumentiranje dializnega zdravljenjaEmina Keranović, 2021, magistrsko delo Opis: Z dokumentiranjem se v zdravstveni negi srečujemo vsakodnevno. Pogosto medicinsko osebje, ki preživi največ časa ob pacientu, meni, da je to zamudno in preobsežno. Čeprav se zavedamo pomembnosti dokumentiranja, to zaradi pomankanja časa in kadra pogosto izvedemo na najhitrejši možni način in s tem zabeležimo le podatke, ki jih subjektivno ocenimo kot pomembne. Časovna stiska kot posledica pomanjkanja zadostnega števila kadra nas s tem prisili v vsakodnevno, nedosledno dokumentiranje.
V magistrski nalogi smo se osredotočili na dokumentiranje v zdravstvu. Opredelili smo se na kronično dializno zdravljenje, ki ni klasična oblika zdravljenja, ki smo jim priča na oddelkih, temveč gre za specifično obliko ambulantnega zdravljenja, kjer prihaja do hitro spreminjajočih se situacij in ukrepov. V tem trenutku na tem področju nimamo razvitega elektronskega dokumentiranja. Trenutno je papirnata dokumentacija edini način beleženja informacij, kar nam predstavlja veliko pomanjkljivost predvsem pri sledljivosti zdravstvenega osebja, ki je posamezen ukrep predpisalo oz. izvedlo.
Zaradi nekaterih izhodišč v praksi smo se odločili predstaviti funkcionalne specifikacije sistema kot podlago za izdelavo programa elektronskega dokumentiranja.
Naredili smo prvi korak pri razvoju programa v prihodnosti, ki bi nam omogočal natančno spremljanje pacientov in s tem poenostavili in predvsem izničili napake, ki se pojavljajo pri uporabi papirnate dokumentacije kot posledica človeške napake. Celoto smo vizualno podkrepili, kar nam omogoča bolj pregleden način ter tako nudi hitrejši zapis informacij.
Izpostavili smo prednosti, slabosti, priložnosti in tveganja, ki smo jih zaznali pri zasnovi sistema. Osredotočili smo se predvsem na zasnovo sistema, ki bi ga bilo smiselno vpeljati in aktivno uporabiti v praksi.
Ključne besede: elektronsko dokumentiranje, dializno zdravljenje, papirnata dokumentacija, dializna knjiga
Objavljeno v DKUM: 12.03.2021; Ogledov: 977; Prenosov: 110
Celotno besedilo (2,02 MB) |
37. |
38. Kakovost življenja bolnikov s starostno degeneracijo makuleNina Bezjak, 2020, diplomsko delo Opis: Starostna degeneracija makule (SDM) je pogosta bolezen, ki postopoma uničuje centralni vid in je eden od vodilnih vzrokov za slabovidnost in slepoto v svetu. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako vlažna SDM vpliva na vsakodnevno življenje in kako vplivajo redni pregledi ter zdravljenje z intravitrealno aplikacijo zaviralca rastnih dejavnikov za žilni endotel (anti-VEGF) na kakovost življenja teh bolnikov.
Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo strukturiranega vprašalnika s 24 vprašanji. Anketirali smo 100 bolnikov z vlažno SDM, in sicer 50 z enostransko in 50 z obojestransko okvaro vida, ki se zdravijo ambulantno v enem izmed univerzitetnih kliničnih centrov Slovenije.
Rezultati: 54 % bolnikov živi s partnerjem, 27 % pa samostojno. 19 % je zaradi težav z vidom odvisnih od pomoči drugih v vsakdanjem življenju. 36 % bolnikov potrebuje pomoč pri branju, 56 % ne more voziti avta, 18 % se ne znajde v nepoznanem okolju. Več težav v vsakdanjem življenju imajo bolniki z obojestransko okvaro vida. Pogosti pregledi in zdravljenje bolnikom ne predstavljajo večje obremenitve. Kar 73 % anketiranih čuti strah pred popolno izgubo vida, kljub temu, da 58 % opaža stabilizacijo vida s pomočjo anti-VEGF terapije.
Diskusija in zaključek: Kljub slabši vidni funkciji in težavah bolniki s SDM v večji meri ohranjajo samostojnost v vsakdanjem življenju. Nuditi jim moramo potrebno pomoč in podporo saj jim s tem omogočamo boljšo kakovost življenja. Pomembo je, da se bolniki zavedajo pomena pregledov in zdravljenja, saj s tem ohranjamo njihov vid in posledično boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: strukturiran vprašalnik, vlažna SDM, enostranska SDM, obojestranska SDM, zdravljenje SDM, anti-VEGF
Objavljeno v DKUM: 30.10.2020; Ogledov: 1076; Prenosov: 80
Celotno besedilo (502,86 KB) |
39. |
40. Doživljanje samopodobe pri ženskah po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomijeKlavdija Medlobi, 2020, diplomsko delo Opis: Uvod: Rak dojk je najpogostejši rak pri ženskah in lahko doprinese resne psihološke posledice. Kirurški poseg na dojki povzroči spremembo telesnega videza bolnic, kar močno vpliva na doživljanje samopodobe. Rekonstrukcija dojke po mastektomiji lahko pozitivno vpliva na kakovost življenja bolnic. Namen zaključnega dela je predstaviti, kako ženske doživljajo samopodobo po rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije in kako se soočajo s posledicami rekonstrukcije.
Metode: V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Izveden je bil intervju z bolnico, ki je imela totalno mastektomijo obeh dojk in se je odločila za odloženo–takojšno rekonstrukcijo obeh dojk. Intervju je bil posnet, dobesedno zapisan in analiziran. Vsaka vrstica v intervjuju je bila kodirana. Kode so bile smiselno kategorizirane glede na posamezna področja. Uporabljena je bila metoda vsebinske analize.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ima na doživljanje samopodobe po mastektomiji velik vpliv odnos s partnerjem, z družino in spodobnost soočanja z izzivi. Pomembno pa je tudi sprejetje zdravstvenega stanja. Obravnavana bolnica po opravljeni rekonstrukciji dojk zaradi mastektomije pozitivno doživlja samopodobo in se uspešno sooča s posledicami zdravljenja. Zaradi rekonstrukcije dojk ima izboljšano kakovost življenja na psihosocialnem in telesnem področju. Ugotovljeni so bili štirje negovalni problemi, in sicer bolnica navaja občutke žalosti ob soočanju z boleznijo, negativne občutke zaradi brazgotin na dojkah, zmanjšano gibljivost v ramenih in zmanjšane zmožnosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti.
Sklep: Rekonstrukcija dojk po mastektomiji uspešno dvigne samopodobo žensk in jim izboljša kakovost življenja na več področjih. Bolnice pridobijo višjo samozavest in izboljšano splošno počutje, kar vpliva na boljši izid zdravljenja in rehabilitacije.
Ključne besede: rak dojke, kirurško zdravljenje, rekonstrukcija dojke, samopodoba ženske
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 1373; Prenosov: 175
Celotno besedilo (408,30 KB) |
