21. Prisotnost stresnih dejavnikov pri hemodializnih pacientih ter doživljanje zdravljenja s hemodializoMojca Žele, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Hemodializa je ena izmed metod nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi. Pacientom omogoči življenje, vendar postanejo podvrženi številnim stresnim dejavnikom zaradi omejitev, zahtev. Namen zaključnega dela je raziskati stresne dejavnike in doživljanje zdravljenja s hemodializo.
Metode: Izvedena je bila raziskava mešanih metod. Za kvantitativni del so bili podatki pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, analiza podatkov je bila izvedena s pomočjo metode deskriptivne in inferenčne statistike. Za kvalitativni del so bili podatki pridobljeni z delno strukturiranimi intervjuji ter odprtim vprašanjem iz anketnega vprašalnika.
Rezultati: Hemodializni pacienti se najpogosteje spopadajo z omejitvami pri pitju tekočine, utrujenostjo in omejitvami v fizičnih aktivnostih. Med zaznavanjem stresnih dejavnikov in številom let hemodializnega zdravljenja ni statistično značilnih korelacij. Identificirani sta bili dve kategoriji: stresni dejavniki in doživljanje zdravljenja s hemodializo.
Razprava in zaključek: Glede na to, da je na nekatere stresne dejavnike moč vplivati, bi jih bilo dobro odpraviti. Spet drugi so neizogibni, vendar je pomembno, da se znajo pacienti soočati z njimi, da imajo podporo. Dobro bi bilo, da bi imeli vsi pacienti možnost psihološke podpore, ki bi jim pomagala pri spopadanju s stresnimi dejavniki. Psihološka podpora je še bolj pomembna pri tistih, ki zdravljenja s hemodializo niso sprejeli. Ključne besede: končna ledvična odpoved, nadomestno zdravljenje, omejitve, vpliv na življenje Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 775; Prenosov: 189 Celotno besedilo (1,22 MB) |
22. Vpliv psihofizioloških dejavnikov na učinkovitost tehnike MAVITI pri osebah z bolečino fantomskega (spodnjega) uda po amputaciji : magistrsko deloPetra Pirc, 2022, magistrsko delo Opis: Zaznavanje bolečine v predelu amputiranega uda imenujemo bolečina fantomskega uda. Za zdravljenje fantomske bolečine je v uporabi preplet farmakoloških in nefarmakoloških pristopov, saj dolgoročni učinki metod zdravljenja niso pojasnjeni. V literaturi zasledimo, da obstaja tudi psihološka razlaga za njen nastanek. Na fantomsko bolečino prav tako vplivajo psihofiziološki dejavniki, kot so stres, anksioznost, depresivnost in močna čustva. Manj pa je poznan vpliv psihofizioloških dejavnikov na terapije za zdravljenje bolečine. V magistrskem delu preučujemo, kako psihofiziološki dejavniki moderirajo učinek izbrane metode MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine pri pacientih z amputacijo spodnjega uda. Specifično nas zanima, kako stopnja stresa, anksioznosti in depresivne simptomatike, pacientovo pričakovanje o izidu zdravljenja, interoceptivno zavedanje in variabilnost srčnega utripa pred terapijo vplivajo na učinek MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine. Dodatno smo eksplorirali ali razlika v stresu, anksioznosti in depresivni simptomatiki po terapiji moderira učinek MAVITI na zmanjšanje fantomske bolečine. Učinek psihofizioloških dejavnikov smo preverjali v dveh skupinah v okviru dvotedenske intervencije. Skupina deset pacientov je poleg običajne konvencionalne terapije izvajala še dodatno tehniko MAVITI za zmanjšanje fantomske bolečine dva tedna. Kontrolna skupina deset pacientov pa je bila izpostavljena le običajni konvencionalni terapiji. V pričujoči raziskavi smo uporabili pet merskih pripomočkov, štiri psihološke vprašalnike in napravo Savvy za merjenje EKG. Rezultati kažejo, da obravnavani psihofiziološki dejavniki ne moderirajo odnosa med MAVITI in zmanjšanjem bolečine fantomskega uda. Dodatna terapija MAVITI se je izkazala za pomemben napovednik razlike v fantomski bolečini po terapiji z MAVITI neodvisno od stopnje razlike v anksioznosti, stresu in depresivni simptomatiki. Ker pa je preučevani vzorec premajhen za zanesljiva spoznanja, hkrati pa to področje še ni bilo raziskano, lahko le sklepamo, ali je rezultat posledica problematičnega vzorca ali tehnike, ali pa preučevani psihofiziološki dejavniki resnično nimajo vpliva na vpliv MAVITI na zmanjšanje bolečine. Ugotovitve študije tako nakazujejo na potrebo po nadaljnjem raziskovanju psihofizioloških dejavnikov v odnosu do izbrane terapije za zdravljenje fantomske bolečine in v odnosu do bolečine pri pacientih po amputaciji. Ponujajo pa tudi razmislek o morebitnem nadaljnjem raziskovanju vloge psihofizioloških dejavnikov pri uporabi nove metode MAVITI za zdravljenje fantomske bolečine. Ključne besede: fantomska bolečina, psihofiziološki dejavniki, zdravljenje, terapija MAVITI Objavljeno v DKUM: 05.08.2022; Ogledov: 796; Prenosov: 83 Celotno besedilo (1,67 MB) |
23. Dolgotrajna kakovost življenja žensk obolelih za rakom dojkeDoroteja Povše, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: V Sloveniji se je petletno preživetje obolelih za rakom dojke povečalo za 3 %, zato je rehabilitacija obolelih usmerjena v izboljšanje kakovosti življenja in ne le podaljšanje življenja. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pacientke z rakom dojke 5 let ali več po postavitvi diagnoze ocenjujejo kakovost svojega življenja.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Namenski vzorec je zajemal 22 žensk, članic skupine za samopomoč obolelih za rakom dojke. Pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo opisne statistike.
Rezultati: Ugotovili smo, da 72 % žensk 5 let ali več po postavitvi diagnoze rak dojke ocenjuje kakovost svojega življenja boljše kot pred postavitvijo diagnoze. Zaznanih je bilo nekaj negativnih posledic. 54 % jih zelo skrbi, ko zbolijo, 46 % jih spolnost ne zanima preveč, težave s hojo po stopnicah in negotovostjo ima 41 % žensk, 23 % jih ima težave s spominom. Zaznani pa so bili tudi pozitivni rezultati. 82 % jih je mnenja, da odkar so premagale raka dojke, so močne osebe, prav tako jih 82 % navaja, da se lahko zanesejo na svoje bližnje. Samo 9 % jih ima težave s samopodobo.
Razprava in sklep: Kljub temu, da v večini ženske po prebolelem raku dojke ocenjujejo kakovost svojega življenja kot dobro, so zaznane težave na posameznih področjih življenja. Potrebno je zavedanje medicinske sestre o pomenu kakovosti življenja za posameznico in vrednotenje kakovosti življenja ter sledenje in celostna rehabilitacija obolelih žensk. Ključne besede: rak dojke, zdravljenje, preživeli, vloga medicinske sestre, društva za samopomoč Objavljeno v DKUM: 17.06.2022; Ogledov: 973; Prenosov: 141 Celotno besedilo (1,27 MB) |
24. Obravnava osebe z anafilaktičnim šokomKarolina Klobasa, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Anafilaksija je huda preobčutljivostna reakcija odziv na določeni alergen v okolju,
razvija se lahko zelo hitro in ob neustreznem ukrepanju vodi tudi v smrt. Prizadetost
osebe, ki je doživela anafilaktični šok, se lahko kaže na več organskih sistemih; dihalih –
težko dihanje, bronhospazem, stridor, krvnem obtoku – hipotenzija, tahikardija, koži –
urtikarija, srbečica, oteklina, rdečina, gastrointestinalnem traktu – bruhanje, kolike.
Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, s
sistematičnim pregledom tuje in domače literature na temo: Ukrepi medicinske sestre
ob pojavu anafilaktičnega šoka pri odraslih. Iskali smo v podatkovnih bazah: Pub Med,
Science Direct, Medline, Cinahl. Članke smo kritično ocenili, naredili analizo in sintezo.
Rezultati: Ugotovili smo, da so najpogostejši vzroki za anafilaktični šok hrana, piki žuželk
in zdravila. Anafilaktični šok potrdimo s kliničnim pregledom in odvzemom krvi na encim
triptazo, ki se poveča med anafilaktično reakcijo. Ukrepi medicinske sestre ob anafilaksiji
so, da pacientu izmeri vitalne znake; saturacijo, krvni tlak, utrip. Nato vzpostavi vensko
pot za dajanje zdravil, aplicira adrenalin in druga zdravila po naročilu zdravnika. Zdravila,
ki se še uporabljajo ob anafilaksiji, so antihistaminiki, glukokortikoidi, kisik in glukagon.
Razprava in sklep: Ob pojavu anafilaktičnega šoka sta pomembna hitro ukrepanje in
pristop k obolelemu, saj neustrezno in nepravočasno ukrepanje lahko povzroči tudi
smrt Ključne besede: anafilaksija, vzroki, simptomi, ukrepi, zdravljenje Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 1115; Prenosov: 268 Celotno besedilo (734,21 KB) |
25. Opredelitev medicinske napake skozi sodno prakso : magistrsko deloEva Žagar, 2022, magistrsko delo Opis: Zdravstveni delavci se pri svojem delu pogosto znajdejo v težkih situacijah, kjer je od njihove odločitve odvisno pacientovo zdravje in življenje. Vso zdravstveno osebje se pri svojem delu srečuje z različnimi pravnimi in etičnimi dilemami, zato se od njih pričakujejo tudi določene osebne lastnosti, predvsem moralne kvalitete. Hkrati s tem se od njih pričakuje, da bodo pri svojem delu ravnali z zadostno skrbnostjo in strokovnostjo, njihovo dolžno ravnanje pa je jasneje opisano z zakoni in veljavnimi medicinskimi standardi. Pri svojem delu so zdravstveni delavci osebno – moralno, poklicno – deontološko in pravno odgovorni. Kadar je pacientovo poslabšanje zdravja posledica njihovega nestrokovnega in nepravilnega ravnanja ter odstopa od pričakovanih norm zdravstvene stroke, lahko govorimo o medicinski napaki. V primeru takšnih odstopanj od pričakovanih norm in pravil je zdravstveni delavec pravno odgovoren in lahko za svoja ravnanja odgovarja v okviru kazenskega, odškodninskega ali disciplinskega postopka. Od teže in okoliščin posameznega primera medicinske napake oziroma od ravnanj posameznega zdravstvenega delavca je odvisno, kateri izmed naštetih postopkov bo uveden za vsak posamezen primer neskrbnega oziroma nestrokovnega zdravljenja. S pojmom medicinska napaka opisujemo ravnanje, ki bistveno odstopa od profesionalnih standardov in kršitev dolžne skrbnosti ter pazljivosti. Vsako poslabšanje zdravja pacienta nujno ne pomeni medicinske napake. Ker so medicinski posegi vedno nujno povezani z določenim tveganjem, je potrebno jasno razmejiti, katero ravnanje predstavlja medicinsko napako, in kdaj govorimo o zapletu, saj le medicinska napaka povzroči pravno odgovornost zdravstvenega delavca. Ključne besede: medicinska napaka, pacient, zdravstvena storitev, odgovornost zdravnika, standard dobrega strokovnjaka, malomarno zdravljenje, Zdravniška zbornica Slovenije Objavljeno v DKUM: 17.02.2022; Ogledov: 1405; Prenosov: 352 Celotno besedilo (1,40 MB) |
26. Vpliv bioloških zdravil na kakovost življenja pacientov z luskavicoAsmir Pemperović, 2022, diplomsko delo Opis: Povzetek
Uvod: Biološka zdravila so zdravila, pridobljena s pomočjo bioloških sistemov. Ta zdravila pomembno vplivajo na kakovost življenja pacientov z luskavico. Namen zaključnega dela je raziskati, kako dobro so pacienti z luskavico seznanjeni z biološkimi zdravili in njihovimi pozitivnimi in negativnimi učinki ter kako zdravljenje z biološkimi zdravili vpliva na kakovost življenja pacientov z luskavico.
Metode: V empiričnem delu zaključnega dela smo uporabili kvantitativno raziskovanje. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 13 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 80 pacientov, ki imajo diagnosticirano luskavico in se zdravijo z biološkimi zdravili. Podatke smo obdelali s pomočjo programa Microsoft Excel.
Rezultati: Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se je pri 99 % anketiranih oseb zmanjšala pojavnost lusk, prav tako je koža postala občutno manj srbeča. 99 % anketiranih oseb meni, da sta se zvišali njihova samozavest in samopodoba. 95 % anketiranih oseb meni, da jih zdravljenje z biološkimi zdravili ni oviralo pri izvajanju športnih in večine drugih dejavnosti. 67 % anketirancev je kot najpogostejši neželeni učinek pri zdravljenju luskavice z biološkimi zdravili izpostavilo utrujenost.
Razprava in sklep: Glede na opravljeno raziskavo lahko sklenemo, da biološka zdravila pozitivno vplivajo na kakovost življenja pacientov z luskavico. Vsi anketirani pacienti so zadovoljni z zdravljenjem z biološkimi zdravili, prav tako skoraj dve tretjini pacientov meni, da je zdravljenje z biološkimi zdravili ena izmed najučinkovitejših metod zdravljenja. Za zdravljenje luskavice z biološkimi zdravili je pomembno osveščanje obolelih in raziskovanje o varnosti, učinkovitosti ter obvladovanju možnih neželenih učinkov biološkega zdravljenja. Ključne besede: kožne bolezni, psoriaza, biološko zdravljenje Objavljeno v DKUM: 16.02.2022; Ogledov: 1128; Prenosov: 129 Celotno besedilo (666,78 KB) |
27. |
28. Kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom na biološki terapijiLara Beber, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: V zadnjem desetletju se je bolnikom z revmatoidnim artritisom z uporabo biološke terapije omogočilo dejavno in kakovostnejše življenje, kljub neprijetni diagnozi. Na temo zdravljenja z biološko terapijo obstaja veliko dilem, ki bolnike z revmatoidnim artritisom spravljajo v zadrego. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kako zdravljenje z biološkimi zdravili vpliva na kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo narativni pregled znanstvene in strokovne literature o obravnavani temi. Kot orodje za oceno kakovosti člankov smo uporabili piramido hierarhije dokazov in v tabelah predstavili značilnosti identificiranih študij. Na raziskovalno vprašanje smo odgovorili z metodo vsebinske analize in sinteze. Rezultati: Po vsebinski analizi devetih člankov ugotavljamo, da bolniki z revmatoidnim artritisom poudarjajo visoko zadovoljstvo z biološko terapijo. Izboljšave so prisotne tako na področju fizičnega kot čustvenega počutja. Vendar smo pri bolnikih prav tako ugotovili tudi pojav hude utrujenosti. Ta je prisotna kljub urejeni bolezni, kar pomeni, da biološka terapija ne zmanjša nujno vseh težav in je v nekaterih primerih sama vzrok za pojav zdravstvene težave kot neželenega učinka. Razprava in sklep: Kljub utrujenosti kot najpogostejšemu neželenemu učinku bioloških zdravil ugotavljamo ugoden vpliv biološke terapije na kakovost življenja bolnikov z revmatoidnim artritisom. Pomembno je, da so bolniki z revmatoidnim artritisom, ki so velikokrat tudi mladi ljudje, dobro seznanjeni z omejitvami in izboljšavami na področju kakovosti življenja. Le na ta način bodo lahko sprejeli pravilne odločitve o zdravljenju. Ključne besede: revmatična bolezen, zdravljenje, biološka zdravila, vnetje Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1013; Prenosov: 134 Celotno besedilo (572,35 KB) |
29. Predlog prenove procesa trombolitičnega zdravljenja možganske kapiGorana Krajnc Burić, 2021, magistrsko delo Opis: Izhodišče: Možganska kap nastane nenadoma, brez opozorila in hudo prizadene osebo. Namen raziskave je bil posneti obstoječi proces trombolitičnega zdravljenja pacientov z akutno možgansko kapjo, ga analizirati in pokazati več variant možnih izboljšav ter z validacijo že obstoječega procesa predlagati najboljše tehnološke in organizacijske rešitve za prenovo le-tega.
Metode: V teoretičnem delu naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem in analizo domače in tuje literature, s pomočjo katere smo opisali teoretična izhodišča. V aplikativnem delu raziskave smo uporabili kvalitativno metodologijo dela, kjer smo podatke zbrali z uporabo deskriptivne metode dela in analizo obstoječih dokumentov, katere smo pridobili na nevrološkem oddelku.
Rezultati: S procesnim pristopom smo kritično analizirali operativne procese, jih časovno ovrednotili in izključili procesne korake, pri katerih nastajajo zamude. Tako smo zmanjšali pričakovani čas procesa na 38 minut, če prihaja pacient v urgentni center sam ali s svojci, in na 25 minut, če pacienta pripeljejo reševalci in urgentni zdravnik.
Razprava : Pripravili smo popis vseh operativnih procesov in jih časovno opredelili. Izračunali smo pričakovane čase procesa trombolitičnega zdravljenja. Ugotovili smo, kje nastajajo zamude. Tako smo lahko izključili procesne korake, pri katerih nastajajo zamude, ter pripravili predlog prenove procesa, s katerim smo dosegli »door to needle time« (DNT) pod 60 minut. Pri magistrski nalogi smo naredili predlog prenove trombolitičnega procesa v eni od Splošni bolnišnici osrednje vzhodne Slovenije, katerega bi bilo potrebno pred samo implementacijo še verificirati s kliničnega vidika. Ključne besede: proces, prenova procesa, možganska kap, trombolitično zdravljenje, DNT. Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 93 Celotno besedilo (10,33 MB) |
30. |