91. |
92. |
93. Patologija odvisnosti od drog : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKatarina Bešvir, 2017, diplomsko delo Opis: Poleg konvencionalnega bolezenskega modela odvisnosti od drog obstaja še mnogo drugih sodobnih teorij, ki poskušajo razložiti ta pojav, a zaenkrat še nobena teorija ni obveljala kot edina nesporno pravilna, saj imajo vse svoje prednosti in pomanjkljivosti. V diplomskem delu smo droge najprej opredelili in razvrstili, nato poiskali njihove bistvene značilnosti in raziskali njihovo delovanje. Naredili smo pregled najbolj znanih sodobnih teorij odvisnosti, jih med seboj primerjali glede na posamezna področja in preverili, v kolikšni meri so si pri razlagi pojava odvisnosti med seboj podobne. Ugotovili smo, da so si sodobne teorije med seboj v veliko pogledih precej enotne. Izkazalo se je, da vse nasprotujejo prepričanju, da je glavni vzrok za razvoj odvisnosti droga sama, prav tako pa vse zagovarjajo prepričanje, da so lahko posamezniki bolj ali manj ranljivi za razvoj odvisnosti. V pogledu na možnost popolne prekinitve odvisnosti se od večine sodobnih teorij, po katerih naj bi bila popolna prekinitev mogoča, razlikuje teorija odvisnosti kot samomedikacija, pri kateri posameznik tudi po dalj časa trajajočem prenehanju zlorabe drog ostaja občutljiv za ponovni zapad v odvisnost. Lewisov model pa popolno prekinitev zagovarja le do neke mere. Pri večini proučevanih sodobnih teorij se je izkazalo, da se oddaljujejo od prepričanj bolezenskega modela odvisnosti, kot izjema pa se je tu izkazala teorija odvisnosti kot samomedikacija, ki poskuša s svojimi ugotovitvami bolezenski model le dopolniti. Največja omejitev naših rezultatov je, da smo za primerjavo izbrali le nekaj sodobnih teorij odvisnosti, zato bi bilo v prihodnosti smotrno izvesti raziskavo, ki bi v primerjavo vključila še več različnih teorij razlage odvisnosti od drog.
Ključne besede: droge, odvisnosti, bolezenski model, zdravljenje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.07.2017; Ogledov: 1758; Prenosov: 233
 Celotno besedilo (381,18 KB) |
94. Vpliv astme na življenjske aktivnosti pacientke z astmoSanja Grilč, 2016, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Astma je pogosta bolezen, ki je razširjena med ljudmi različnih starostnih skupin. Je spremenljiva bolezen, ki lahko ogroža življenje. Zaradi astme morajo pacienti spremeniti svoj način življenja, saj vpliva na fizično ter psihično počutje.
Namen. Namen diplomskega dela je predstaviti astmo kot bolezen, ki se v današnjem času vedno pogosteje pojavlja. S pomočjo študije primera želimo ugotoviti negovalne diagnoze pacientke z astmo, ter ugotoviti kako bolezen vpliva na njene življenjske aktivnosti. Namen je tudi ugotoviti kakšno znanje ima pacientka o svoji bolezni, ter kako se z njo spopada.
Raziskovalna metodologija. Podatke za izdelavo diplomske naloge smo pridobili iz domače in tuje strokovne literature ter elektronskih virov. Izvedli smo študijo primera pacientke z astmo, v kateri smo ugotavljali vpliv astme na življenjske aktivnosti in kvaliteto življenja. S pomočjo vprašalnika in njene medicinske dokumentacije smo si pridobili vse potrebne podatke.
Rezultati. S pomočjo študije primera pacientke z astmo smo ugotovili, da ima astma velik vpliv na življenjske aktivnosti pacientke, saj je potrebno veliko stvari spremeniti, da se doseže želena kvaliteta življenja. Astma ima največji vpliv na dihanje ter rekreacijo pacientke, prav tako pa se mora pacientka izogibati škodljivim vplivom okolja. Pacientka je zadovoljivo poučena o zdravljenju astme. Pozna veliko informacij o astmi in je zelo odprta za nasvete. Družina ima veliko vlogo pri premagovanju pacientkine bolezni, saj jo spodbuja in spremlja na poti zdravega življenjskega sloga.
Sklep. Astma ima velik vpliv na kvaliteto pacientkinega življenja. Pacienti z astmo morajo biti poučeni o škodljivih zunanjih vplivih na bolezen, da se jim sami skušajo izogibati ter o zdravljenju. Veliko vlogo imata zdravnik in medicinska sestra, ki morata pacientom svetovati glede zdravljenja bolezni, ter pomagati doseči čim boljšo kvaliteto življenja. Pacienti z astmo potrebujejo podporo družine, saj se tako lažje spopadajo z boleznijo.
Ključne besede: astma, dihanje, zdravljenje, življenjske aktivnosti, medicinska sestra.
Objavljeno v DKUM: 04.07.2017; Ogledov: 2040; Prenosov: 238
Celotno besedilo (690,92 KB) |
95. Zdravstvena obravnava pacienta z možganskim tumorjemAndreja Vogrin, 2017, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: vsebina diplomskega dela je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo opisali anatomijo možganov, možganske tumorje in vrste možganskih tumorjev. V nadaljevanju smo izpostavili epidemiologijo, klasifikacijo tumorjev, klinično sliko, diagnostiko in potek zdravljenja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili zdravstveno nego pacienta z možganskim tumorjem. Izpostavili smo definicijo zdravstvene nege in vlogo medicinske sestre v zdravstveni dejavnosti. V nadaljevanju smo razložili kako poteka sprejem pacienta na oddelek, pripravo pacienta na operacijo, zdravstveno nego pacienta po operaciji in vlogo medicinske sestre pri tem ter odpust pacienta iz bolnišnice.
Metodologija raziskovanja: v diplomskem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela s študijem domače in tuje literature. Kriteriji, ki smo jih upoštevali pri izboru literature so bili vključenost vzrokov za postavitev diagnoze možganski tumor, zdravljenje možganskega tumorja in vloga medicinske sestre pri obravnavi pacienta na oddelku intenzivne terapije in na oddelku.
Rezultati: s študijem literature smo ugotovili, da se pri moških dvakrat pogosteje kot pri ženskah pojavljajo maligni možganski tumorji. Dokazali smo tudi, da lahko medicinska sestra zaplete po operaciji prepreči tako, da pacienta pred operacijo pouči o njegovi bolezni in poteku zdravljenja ter s konstantnim ocenjevanjem pacientovega nevrološkega stanja, dihanja, cirkulacije, tekočinskega in elektrolitskega ravnovesja, rane in likvorske drenaže po operaciji.
Sklep: kljub postavljeni diagnozi možganski tumor, ki za marsikoga pomeni smrt, je pomembno ohraniti pozitivno razmišljanje in veliko volje do življenja. Zavedati se moramo, da le tak način razmišljanja odločilno pripomore k ozdravitvi.
Ključne besede: možganski tumor, zdravstvena nega, medicinska sestra, diagnoza, zdravljenje, operacija, rehabilitacija.
Objavljeno v DKUM: 07.06.2017; Ogledov: 4052; Prenosov: 400
Celotno besedilo (931,86 KB) |
96. GOSPODARJENJE Z ODPADKI V ZASEBNIH DIALIZNIH CENTRIHSabina Frumen Pivk, 2017, diplomsko delo/naloga Opis: Vsaka organizacija, majhna ali velika, si mora prizadevati, da pri svojih aktivnostih ne obremenjuje okolja več, kot je to nujno potrebno. Da pa lahko to uresniči, mora poznati in sprejeti določene ukrepe. To stori z vzpostavitvijo okoljskega programa in določitvijo okoljevarstvenih ciljev, ki vsebujejo vsa predpisana zakonska določila ter hkrati sledijo tehnološkemu napredku. V diplomskem delu želimo raziskati obstoječe možnosti zmanjšanja skupne mase odpadkov v izvenbolnišničnem hemodializnem centru. Zmanjšati želimo predvsem nevarne odpadke iz zdravstva z upoštevanjem zakonskih določil in drugih okoljskih smernic. S tem želimo vpeljati postopke rokovanja z odpadki, ki vodijo k uspešnemu zmanjševanju vplivov na okolje in racionalnemu obvladovanju porabe virov. Učinkovito gospodarjenje z odpadki vodi organizacijo ne le v učinkovitejše obvladovanje stroškov, temveč tudi v večjo produktivnost in izboljšan ugled organizacije. Glavni izziv, s katerim se ob tem zdravstvena organizacija sooča, je, kako združiti varno prakso in ob tem čim manj obremenjevati okolje. V zdravstveni dejavnosti je glavni poudarek na striktnem izvajanju vseh predpisanih higienskih ukrepov, ki so lahko z okoljevarstveno politiko včasih na nasprotnih bregovih, saj se zahteva uporaba nevarnih snovi in vse več pripomočkov in materialov za enkratno uporabo, ki povečujejo količine odpadkov, kar prekomerno obremenjuje okolje (Petrovčič, 2011). Ravno zato smo se v hemodializnem centru pri izvajanju hemodializnega zdravljenja osredotočili predvsem na aktivnosti, na katere imamo delni vpliv, predvsem v smislu zmanjševanja mase odpadkov iz zdravstva. V diplomskem delu bomo raziskali praktične primere poskusa zmanjšanja skupne mase odpadkov z glavnim poudarkom na zmanjšanju mase infektivnih odpadkov. Zavedati se namreč moramo, da z ozaveščanjem in pravilnim ravnanjem z odpadki v zdravstvu lahko preprečimo možne škodljive vplive odpadkov iz zdravstva na okolje. Ob tem želimo preprečiti tveganje za okužbe in poškodbe oseb, ki prihajajo v stik z odpadki (Petrovčič, 2011), ki je tudi sestavni del dokumenta načrta gospodarjenja z odpadki v katerem so opisane vse vrste odpadkov iz zdravstva, ki nastajajo na območju opravljanja zdravstvene dejavnosti, in ostalih odpadkov, ki nastajajo v stavbi ali njenem delu, kjer se opravlja zdravstvena dejavnost.
Ključne besede: Hemodializno zdravljenje, odpadki iz zdravstva, zdravstvena organizacija, infektivni odpadki.
Objavljeno v DKUM: 15.05.2017; Ogledov: 1461; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,49 MB) |
97. Uporaba bioloških zdravil v Univerzitetnem kliničnem centru MariborAndrej Bavec, Ivan Krajnc, 2008, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Posamezna biološka zdravila, kljub specifičnemu delovanju na določene tarče, pokrivajo zelo širok spekter možnosti uporabe pri zdravljenju različnih bolezni, a se klinična uporaba omejuje na ozke, točno določene indikacije. Najbolj pogosto se uporabljajo po standardnem zdravljenju, ki ni bilo uspešno.
Metode: Z raziskavo je bila analizirana uporaba bioloških zdravil v klinični praksi predvsem po indikacijskih področjih na Oddelku za revmatologijo, Oddelku za hematologijo, Oddelku za gastroenterologijo in endoskopijo Klinike za interno medicino, Oddelku za kožne in spolne bolezni ter na Oddelku za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk Klinike za ginekologijo in perinatologijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Rezultati: V proučevanem obdobju so se biološka zdravila uporabljala pri zdravljenju 195 bolnikov, in sicer vsa trenutno registrirana biološka zdravila, razen abatacepta, anakinre in bevacizumaba. Največ (86) bolnikov se je zdravilo z infliximabom, etanerceptom in adalimumabom na Oddelku za revmatologijo, najpogosteje zaradi revmatoidnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa. 69 bolnic se je s trastuzumabom zdravilo zaradi raka dojke. Na Oddelku za hematologijo so z rituximabom, ibritumomab tiukseatanom, alemtuzumabom in bortezomibom skupaj zdravili 14 bolnikov z ne-Hodgkinovimi limfomi, B-celično kronično limfocitno levkemijo ter plazmocitomom. Z infliximabom je bilo zdravljenih 13 bolnikov s Crohnovo boleznijo ali ulceroznim kolitisom. Zaradi psoriaze s plaki se je z efalizumabom zdravilo 11 in z infliximabom 2 bolnika.
Zaključki: S pogostejšo uporabo bioloških zdravil pri bolnikih z različnimi pridruženimi boleznimi lahko pričakujemo razširitev indikacij za zdravljenje. Na osnovi novejših raziskav lahko v klinični praksi pričakujemo uporabo bioloških zdravil v zgodnejšem obdobju bolezni in razvoj novih bioloških zdravil, ki bodo delovala na nove tarče v patogenezi bolezni.
Ključne besede: biološka zdravila, zdravljenje, revmatoidni artritis, psoriaza, kronična črevesna vnetna bolezen, ne-Hodgkinov limfom, plazmocitom, rak dojke
Objavljeno v DKUM: 28.03.2017; Ogledov: 2118; Prenosov: 168
Celotno besedilo (124,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
98. Infliximab pri zdravljenju hudega na kortikosteroide neodzivnega zagona ulceroznega kolitisa - prikaz primeraDarja Urlep Žužej, Jernej Dolinšek, Dušanka Mičetić-Turk, 2004, strokovni članek Opis: Izhodišča: Ulcerozni kolitis (UK) lahko poteka kot akutni zagon s hudo stopnjo vnetne dejavnosti, ki predstavlja življenje ogrožajoče stanje. Kortikosteroidi (KS) v intravenski obliki so zdravilo prve izbire za indukcijo klinične remisije pri akutnem hudem zagonu UK. Pri hudi obliki ulceroznega kolitisa, neodzivni na kortikosteroide, je potrebno kirurško zdravljenje.
Bolniki in metode: Prikazan je primer desetletne deklice s hudo obliko na KS neodzivnega ulceroznega kolitisa. Da bi se izognili kirurškemu posegu, smo uvedli zdravljenje z infliximabom. Že po enkratni infuziji infliximaba je prišlo do hitrega izboljšanja kliničnega stanja in remisije bolezni, ki smo jo nato vzdrževali z azatioprinom.
Zaključki: Zdravljenje z infliximabom je lahko uspešno pri hudo potekajočem, na KS neodzivnem UK. S tovrstnim zdravljenjem se lahko izognemo kirurškemu zdravljenju (kolektomiji), ki za bolnike predstavlja doživljenjsko invalidnost. Doseženo remisijo vzdržujemo z uveljavljenimi imunosupresivi (azatioprinom ali 6-merkaptopurinom).
Ključne besede: na kortikosteroide neodzivni ulcerozni kolitis, fulminantni potek, zdravljenje, infliximab
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1536; Prenosov: 131
Celotno besedilo (89,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
99. Vpliv 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski mediciniMarija Petek Šter, Janko Kersnik, 2009, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Podatki, pridobljeni s pomočjo 24-urnega neinvazivnega merjenja krvnega tlaka (24- NMKT), so pomembno dopolnilo k ambulantnim meritvam krvnega tlaka v diagnostiki hipertenzije in spremljanju zdravljenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako izvedba 24-NMKT vpliva na obravnavo bolnikov z arterijsko hipertenzijo v družinski medicini.
Preiskovanci in metode: V raziskavo je bilo v 38 ambulantah družinske medicine vključenih 339 zaporednih bolnikov z arterijsko hipertenzijo, ki kljub kombinacijskemu zdravljenju niso dosegali ciljnih vrednosti. Bolniki so bili naključno razdeljeni v testno skupino, pri kateri smo izvedli 24-NMKT, ter kontrolno skupino, pri kateri preiskave nismo izvedli. Po 12 tednih smo ocenjevali učinek 24-NMKT na nadaljnje zdravljenje arterijske hipertenzije.
Rezultati: Analizirali smo podatke za 339 bolnikov: 160 v testni in 179 v kontrolni skupini, ki so bili stari od 34 do 80 let (v povprečju 61,4 leta, SD 9,8 let) s povprečnim sistoličnim 159,2 (SD 12,5) mm Hg ter diastoličnim krvnim tlakom 92,1 (SD 8,7) mm Hg. Pri 45 (28,1 %) bolnikih smo z 24-NMKT ugotovili doseganje ciljnih vrednosti krvnega tlaka. Verjetnost za urejen krvni tlak je bila večja pri ženskah – razmerje obetov (OR) 5.445 (95-odstotni interval zaupanja 2,16–13,76) – ter pri bolnikih z nižjo vrednostjo srednjega arterijskega tlaka na osnovi ambulantnih meritev krvnega tlaka – OR = 0.931 (95-odstotni interval zaupanja 0,84–0,97). Izvedba 24-NMKT ni vplivala na število s hipertenzijo povezanih obiskov v ambulanti (1,6 v testni, 1,7 v kontrolni skupini, p = 0,306), so bili pa bolniki v testni skupini redkeje izpostavljeni spreminjanju antihipertenzivnega zdravljenja (v testni v 52,5 %, v kontrolni v 66,5 %, p = 0,009).
Zaključki: Učinek bele halje je pogosto prisoten pri bolnikih z arterijsko hipertenzijo, zdravljenih s kombinirano antihipertenzivno terapijo. 24-NMKT ne vpliva na pogostost obiskov v ambulanti, zmanjša pa verjetnost za spreminjanje antihipertenzivne terapije.
Ključne besede: arterijska hipertenzija, ambulanta družinske medicine, 24-urno neinvazivno merjenje krvnega tlaka, spremljanje, zdravljenje z zdravili
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1830; Prenosov: 135
Celotno besedilo (120,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
100. Poraba antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji in primerjava z NorveškoMarjetka Korpar, Branimir Leskošek, Polonca Ferk, 2011, izvirni znanstveni članek Opis: Izhodišča: Predpisovanje antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji in po svetu narašča. V članku predstavljamo, kako se je v Sloveniji spreminjala poraba antihipertenzivnih zdravil med letoma 2002 in 2008. Za navedeno obdobje smo analizirali predpisovanje antihipertenzivnih zdravil v Sloveniji v skladu s slovenskimi smernicami ter primerjali porabo antihipertenzivnih zdravil med Slovenijo in Norveško v obdobju 2006– 2008.
Metode: Statistične podatke o številu ambulantno predpisanih receptov (Rp) in o definiranih dnevnih odmerkih (DDD) na 1000 prebivalcev na dan smo pridobili iz publikacij Ambulantno predpisovanje zdravil v Sloveniji po anatomsko- -terapevtsko-kemijski klasifikaciji (ATC) Inštituta za varovanje zdravja, izdanih za vsako leto od leta 2002 do leta 2008. Izračunali smo število izdanih Rp za vsako v Sloveniji registrirano zdravilno učinkovino iz podskupin antihipertenzivnih zdravil C02, C03, C07, C08 in C09 ter za celotne podskupine. Podatke o porabi antihipertenzivnih zdravil na Norveškem smo pridobili na spletni strani norveškega Inštituta za varovanje zdravja.
Rezultati: V Sloveniji se je število predpisanih Rp za antihipertenzivna zdravila na 1000 prebivalcev v obdobju 2002–2008 povečalo za 57 %, pri čemer je bil trend naraščanja statistično značilen. Najbolj se je poraba antihipertenzivnih zdravil povečala med letoma 2002 in 2003. Vsa- ko leto so v največji meri predpisovali zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem, med njimi najpogosteje enalapril. V proučevanem obdobju smo v Sloveniji največjo rast predpisovanja ugotovili pri zaviralcih adrenergičnih receptorjev beta. V primerjavi z Norveško v Sloveniji relativno pogosteje predpisujejo antihipertenzivna zdravila iz podskupine C02 in zdravila z delovanjem na renin-angiotenzinski sistem (C09), manj pa diuretike (C03), zaviralce adrenergičnih receptorjev beta (C07) in zaviralce kalcijevih kanalčkov (C08).
Zaključki: Poraba antihipertenzivnih zdravil se je v Sloveniji v obdobju 2002–2008 povečala za več kot polovico. Raziskave o povezanosti med večjo porabo antihipertenzivnih zdravil in kakovostjo nadzora arterijske hipertenzije v Sloveniji nimamo. Primerjava med Slovenijo in Norveško kaže, da med državama v predpisovanju antihipertenzivov obstajajo določene razlike: zdravljenje je pri nas v večji meri usmerjeno v uporabo zdravil, ki delujejo na renin-angiotenzinski sistem.
Ključne besede: antihipertenzivi, farmakoepidemiologija, zdravljenje arterijske hipertenzije, primerjava porabe antihipertenzivnih zdravil med Slovenijo in Norveško
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1118; Prenosov: 148
Celotno besedilo (602,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
