1. Vpliv raka dojke na pojav psihosocialne motnje pri oboleli ženskiLucija Slameršek, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča. Rak dojke je najpogostejša maligna bolezen žensk v razvitem svetu. Zdravi se s kombinacijo različnih metod, ki od obolele ženske zahtevajo velik fizični in psihični napor, na njej in njeni osebnosti pa pustijo velik pečat. Naš namen je predstaviti rak dojke, ter posledice, ki jih le-ta pušča na njenih socialnih stikih, psihološke težave, ki se pojavljajo kot posledica spremenjenega fizičnega izgleda, in kako se z njimi spopadati.
Raziskovalne metode. Diplomsko delo vključuje deskriptivno metodo. V empiričnem delu smo uporabljali kvalitativno metodologijo. Metoda izbora je intervju, ki smo ga izvedli v ambulanti s pacientko po zaključenem zdravljenju raka dojke.
Rezultati. Naše ugotovitve so, da sama diagnoza raka dojke zelo prizadene pacientko. Ob diagnozi se najprej pojavi stanje šoka, nato tekom zdravljenja preide v brezup, psihično in fizično izčrpanost. Pomembno je, da ima pacientka ob sebi nekoga, ki mu lahko zaupa, se nanj osloni. V našem primeru je to bil partner, pa tudi skupine za samopomoč, kjer so ženske z istimi težavami, ki skupaj premagujejo ovire. V našem primeru je pacientki pomagalo tudi izobraževanje o bolezni.
Diskusija in zaključek. Rak dojke na ženski pusti velik pečat. Ne samo, da njen telesni izgled ne bo več isti, tudi njena osebnost bo za vedno spremenjena. Diagnoza in zdravljenje sta zelo obremenjujoča za psiho obolele ženske in za njene socialne stike. Spremeni se pacientkin odnos s partnerjem, družino, socialnim okoljem. Pomembno je, da se pacientka zna s težavami spopadati, pri tem ji lahko pomagajo njeni bližnji, učinkovite pa so tudi skupine za samopomoč.
Ključne besede: rak, kvaliteta življenja, zdravljenje raka dojke, psihična motnja, socialna motnja.
Objavljeno v DKUM: 07.05.2019; Ogledov: 1588; Prenosov: 177
 Celotno besedilo (873,81 KB) |
2. Samopodoba ženske po rekonstrukciji dojkeTjaša Sardinšek, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti samopodobo ženske po rekonstrukciji dojke. Na podlagi pregleda znanstvene in strokovne literature, smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rekonstrukcija dojke je del celovitega zdravljenja, ki ne izboljša samo videza dojke in seveda obolele ženske, temveč izboljša tudi kakovost življenja, psihološko stanje bolnice ter ji povrne samozavest. Na samopodobo bolnic z rakom dojke pomembno vplivajo spremembe v videzu in funkcioniranju, ki jih s seboj prinese rekonstrukcijski poseg. Medicinske sestre imajo sposobnost prepoznati potrebe bolnic po svetovanju in čustveni podpori in predstavljajo vzgojno, podporno in zagovorniško vlogo. Izvajajo pristope k stiski, s katerimi se bolnica lažje prilagodi spremenjeno podobo in sposobnost, čuti podporo in zadovoljstvo v terapevtskem odnosu z medicinsko sestro. Po pregledovanju in analiziranju literature smo ugotovili, kako rekonstrukcija vpliva na samopodobo žensk, njeno življenje, ter kakšen pomen nosi vloga medicinska sestra pri ohranitvi pozitivne samopodobe. Ugotovili smo, da bi morali v ustanovah kjer zdravijo bolnice z rakom dojke, tem problemom posvečati več pozornosti, oblikovati ustrezne multidisciplinarne time in podpirati organizirano samopomoč bolnic z rakom dojke.
Ključne besede: kirurško zdravljenje raka dojk, rak dojke, bolnica, medicinska sestra, spremenjena podoba.
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 2321; Prenosov: 284
Celotno besedilo (540,42 KB) |
3. Zdravstvena nega bolnice po rekonstrukciji dojke z lipofilingomMarjana Plečko, 2013, diplomsko delo Opis: Rak dojke je najpogostejše maligno obolenje žensk, tako v svetu, kot pri nas. Zdravljenje je kirurško, z obsevanjem in sistemskimi zdravili (kemoterapija, hormonska in biološka terapija).
Z rekonstrukcijo dojke odpravimo estetsko motnjo, povrnemo telesno celovitost in izboljšamo psihološko stanje bolnice ter kakovost njenega življenja. Poznamo različne načine rekonstrukcij (avtologna rekonstrukcija in rekonstrukcija s prsnimi vsadki). Način rekonstrukcije izberemo za vsako bolnico individualno, glede na: telesno zmožnost, splošno stanje bolnice, nadaljevanje zdravljenja in želje bolnice.
Namen diplomskega dela je opisati aktivnosti zdravstvene nege pri bolnici po rekonstrukciji dojke z lipofilingom.
Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri izvedbi študije primera pa kvalitativno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo intervjuja. Pri bolnici po rekonstrukciji dojke z lipofilingom sta bila ugotovljena dva prioritetna negovalna problema: nevarnost infekcije in moteno doživljanje telesne podobe.
Raziskava je potrdila, da je 11 funkcionalnih vzorcev Marjory Gordon zagotavlja celovito obravnavo bolnice po rekonstrukciji dojke z lipofilingom.
Ključne besede: zdravljenje raka dojke, rekonstrukcija dojke, lipofiling, študija primera, negovalna diagnoza, samopodoba.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2014; Ogledov: 3864; Prenosov: 450
Celotno besedilo (992,22 KB) |
4. RAK DOJKE PRI MOŠKIHSanja Muršec, 2009, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Diplomsko delo Rak dojke pri moških je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V prvem, teoretičnem delu, je opisana anatomska zgradba dojke, v nadaljevanju pa je predstavljen rak dojk pri moških, in sicer epidemiologija in etiologija, dejavniki tveganja, sumljiva znamenja za nastanek raka dojk, vrste karcinomov dojke, nastanek metastaz ter klasifikacija raka dojke. Predstavljena je tudi diagnostika raka dojk pri moških, ki zajema anamnezo, klinični pregled in dodatne preiskave. Opisan je pomen preventive ter zgodnje diagnostike raka dojk, potek samopregledovanja dojk, vloga medicinske sestre pri samopregledovanju dojk ter načini zdravljenja raka dojk. V drugem, raziskovalnem delu diplomskega dela je predstavljena raziskava, ki je bila opravljena v Javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj. Rezultati raziskave so pokazali, da je informiranost moških o raku dojke pri moških izredno slaba in da samopregledovanje dojk izvaja zelo malo moških.
Ključne besede: Ključne besede: rak dojke, rak dojke pri moških, zdravljenje raka dojke.
Objavljeno v DKUM: 01.06.2009; Ogledov: 6097; Prenosov: 883
Celotno besedilo (1,03 MB) |
