SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uživanje alkohola na delovnem mestu
Jasmina Pajtler, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problem uživanja alkohola na delovnem mestu. Opisani so vplivi alkohola na človekove psihofizične sposobnosti in s tem povezano problematiko na delovnem mestu. Posebno poglavje smo namenili dejavnikom, ki vodijo v alkoholizem ter posledicam dolgotrajnega uživanja alkohola z vidika varnosti pri delu, do ukrepov delovne organizacije. Temu sledi predstavitev ovir in načinov odkrivanja alkoholiziranosti na delovnem mestu, ki so pomembna za nadaljnje aktivnosti zmanjšanja pitja alkohola ter skrbi za lastno zdravje. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v Psihohigienski posvetovalnici Dravograd v letu 2011. Rezultate smo pridobili z anonimnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval 29 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa, v katerem je sodelovalo 19 zdravljenih alkoholikov. Želeli smo ugotoviti kako pogosto so anketiranci uživali alkohol na delovnem mestu in s kakšnimi ukrepi delovne organizacije so se soočali. Zanimalo nas je tudi kateri so razlogi za uživanje alkohola na delovnem mestu in v kakšni meri so bili anketiranci deležni aktivnosti za ohranjanje zdravja. Rezultati raziskave so pokazali, da se je pri več kot polovici anketirancih pojavljalo uživanje alkohola na delovnem mestu. Odvisnosti od alkohola je vzpodbujalo nezadovoljstvo z delovnim mestom, stresne in napete situacije ter lahka dostopnost do alkohola, kar pa je vplivalo na varnost in kakovost dela. Vzrok uživanja alkohola je bila tudi slaba osveščenost delavcev o zdravstveno vzgojnih ukrepih.
Ključne besede: alkohol, delovno okolje, posledice odvisnosti, zdravljenje odvisnosti, promocija zdravja, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 04.07.2012; Ogledov: 2126; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

2.
Zdravljenje in rehabilitacija odvisnosti od alkohola
Doroteja Kramberger, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena problematika odvisnosti od alkohola, s čimer označujemo vrsto bolezenskih stanj, ki so posledica kroničnega čezmernega uživanja alkoholnih pijač. Odvisnost od alkohola je kronična bolezen, ki posameznika prizadene na telesnem, duševnem in socialnem področju, ter predstavlja velik problem tako za posameznika, kot tudi njegovo družino in okolje. Bolezen odvisnosti od alkohola ima relativno dolg čas nastajanja, ki se začne z zgodnjim alkoholnim obdobjem, sledi kritično obdobje, ki lahko traja od 15 do 20 let, in potem kronično, ko je oboleli lahko tudi tik pred tem, da umre. V diplomskem delu je predstavljen sindrom odvisnosti od alkohola s pomočjo domače in tuje literature. V teoretični analizi je opredeljen pojem sindroma odvisnosti od alkohola in pomen njegovega zdravljenja. Predstavljene so tudi epidemiološke raziskave o pivskem vedenju v Sloveniji. Iz analize literature je razvidno, da je odvisnost od alkohola v svetu in pri nas zelo pogost problem. Čeprav je zdravljenje napredovalo se je potrebno osredotočiti predvsem na dejavnike, ki povečujejo tveganje za razvoj sindroma odvisnosti od alkohola in s tem zmanjšati pojavnost odvisnosti. Ob pojavu odvisnosti pa je potrebno čim zgodnejše zdravljenje.
Ključne besede: alkohol, sindrom odvisnosti od alkohola, družina, posledice, zdravljenje, rehabilitacija, medicinska sestra
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1492; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (488,18 KB)

3.
OBRAVNAVA PACIENTA Z DVOJNO DIAGNOZO
Mitja Kumer, 2014, diplomsko delo

Opis: Dvojna diagnoza se pojavi pri pacientih, ki so odvisni od psihoaktivnih snovi ali alkohola in imajo hkrati pridružene še druge duševne motnje ali bolezni. Pri opredeljevanju dvojne diagnoze se postavljajo vprašanja kaj je bilo prej, odvisnost od psihoaktivnih snovi ali duševna motnja. V diplomskem delu smo predstavili obravnavo pacienta z dvojno diagnozo in težave, ki se pojavljajo pri obravnavi. Predstavili smo zdravstveno nego pacienta z dvojno diagnozo ter opisali vlogo medicinske sestre pri obravnavi. Pri pisanju smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature. Pacient, ki ima poleg odvisnosti od psihoaktivnih snovi tudi duševno motnjo, zahteva drugačen pristop zdravljenja in obravnave kot tisti, ki duševne motnje nima. Težave pri zdravljenju pacientov z dvojnimi diagnozami so predvsem v tem, da vsako od motenj zdravi druga institucija, te institucije pa se med seboj težje uskladijo glede načina obravnave pacientov. Pomembna vloga medicinske sestre je psihoedukacija. Ta je večinoma individualna in jo prilagodimo zmožnostim in potrebam pacientov. Z njo na poseben način poučimo pacienta na njemu razumljiv način o njegovem zdravljenju. Pacienta seznanimo z informacijami o škodljivih učinkih in možnih psihičnih, fizičnih, ekonomskih in socialnih posledicah uživanja psihoaktivnih snovi ter ga poučimo, kako na njegovo duševno motnjo vpliva zloraba psihoaktivnih snovi. Pomanjkljivo znanje na področju zdravstvene nege pacientov z dvojnimi diagnozami in nedorečenost ukrepov na samem oddelku vpliva na to, da je zdravstveno osebje v odnosu do pacienta večkrat v dilemi kako ravnati, zato bi bilo potrebno zdravstveno osebje bolje seznaniti in poučiti kako primerno ravnati s temi pacienti.
Ključne besede: dvojna diagnoza, komorbidnost, psihoaktivne snovi, duševne motnje, zdravstvena nega, zdravljenje odvisnosti
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 1592; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (612,07 KB)

4.
SINDROM ODVISNOSTI OD ALKOHOLA IN VLOGA MEDICINSKE SESTRE V PROCESU ZDRAVLJENJA
Urška Polajnar, 2014, diplomsko delo

Opis: Sindrom odvisnosti od alkohola je posledica prekomernega kroničnega uživanja alkoholnih pijač in je dolgotrajno bolezensko stanje, ki za svoj razvoj potrebuje tudi do dvajset let ali več. Namen diplomskega dela je bil opisati sindrom odvisnosti od alkohola in posledice, ki jih povzroča. Opisali smo vzroke, ki posameznika privedejo do odvisnosti in načine kako se z alkoholom soočajo različne skupine prebivalstva. Poudarili smo vlogo medicinske sestre v procesu zdravljenja in izpostavili razloge za prekomerno uživanje alkohola med mladimi. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature iz knjižnih in elektronskih virov. Vse podatke iz literature smo preučili, analizirali, primerjali dosedanja znanstvena spoznanja in jih zapisali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Word. Ugotovili smo, da je vzrokov za nastanek odvisnosti od alkohola vedno več, nedvomno pa je alkohol eden od glavnih vzrokov za nastanek odvisnosti poleg socialnega okolja in človeka s svojimi individualnimi lastnostmi. Posledice, ki jih povzroča alkoholizem se kažejo kot telesni in duševni zapleti. Alkoholno vedenje se od človeka do človeka razlikuje, mladostniki posegajo po alkoholu zaradi pritiskov vrstnikov in želje po sprejetju, starostniki pa zaradi osamljenosti in izolacije. Za to pa je potrebno zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola prilagoditi ljudem, ki se zdravijo. Medicinska sestra mora imeti za opravljanje dela na oddelku za zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola veliko specifičnega znanja, izoblikovane pa mora imeti tudi komunikacijske spretnosti, saj komunikacija v procesu zdravljenja predstavlja terapevtsko sredstvo za pomoč pacientu.
Ključne besede: odvisnost od alkohola, dejavniki tveganja, zdravljenje odvisnosti, zdravstvena nega, medicinska sestra, alkoholno vedenje, posledice.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1573; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (788,48 KB)

5.
VPLIV ZASVOJENOSTI V DRUŽINI NA OTROKE V PRVI IN DRUGI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Veronika Jazbec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali vpliv družinskega in šolskega okolja na posameznikov razvoj bolezni odvisnosti. Podatke smo pridobili z anketnim vprašalnikom, razdeljenim med osebe, ki se zdravijo v Centrih za preprečevanje odvisnosti od prepovedanih drog Celje in Maribor. Na podlagi analize odgovorov 173 oseb, ki se zdravijo zaradi bolezni odvisnosti, večinoma moških, starih med 18 in 45 let, smo dobili odgovore na vprašanja o odvisnosti znotraj družine ter odzive šolskih svetovalnih služb in drugih delavcev šole na težave anketirancev. Pri tem so nas zanimale razlike med dvema starostnima skupinama, starejšo in mlajšo (mejo smo postavili pri 40 letih). Ugotovljeno je bilo, da večji del anketiranih oseb prvega stika z odvisnostjo ni imelo znotraj družine. Kadar so živeli v družini, kjer je bila prisotna odvisnost, je bila oseba s to težavo najpogosteje oče, ki je zlorabljal alkohol. Življenje z odvisnikom so anketiranci že v zgodnjih otroških letih doživljali kot nekaj slabega. Zaradi družinskih razmer so imeli težave v šoli, in sicer tako pri učenju kot tudi v medsebojnih odnosih. Učitelji in strokovni delavci so redko prepoznali problem odvisnosti v njihovih družinah. Večji del anketiranih oseb se z drogami ni srečal v osnovni šoli. Med tistimi, ki so imeli to izkušnjo, je večina spadala v mlajšo starostno skupino. Bili so mnenja, da je bilo v osnovni šoli premalo preventivnih dejavnosti na temo zlorabe drog in da bi ustrezna pomoč s strani zaposlenih v osnovni šoli lahko zmanjšala možnosti za kasnejši razvoj bolezni odvisnosti.
Ključne besede: Zasvojenost, odvisnost, Center za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, preventiva, transgeneracijski prenos, težave v šoli, ukrepi, šolski svetovalni delavec, učitelj.
Objavljeno: 27.05.2016; Ogledov: 427; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

6.
Patologija odvisnosti od drog
Katarina Bešvir, 2017, diplomsko delo

Opis: Poleg konvencionalnega bolezenskega modela odvisnosti od drog obstaja še mnogo drugih sodobnih teorij, ki poskušajo razložiti ta pojav, a zaenkrat še nobena teorija ni obveljala kot edina nesporno pravilna, saj imajo vse svoje prednosti in pomanjkljivosti. V diplomskem delu smo droge najprej opredelili in razvrstili, nato poiskali njihove bistvene značilnosti in raziskali njihovo delovanje. Naredili smo pregled najbolj znanih sodobnih teorij odvisnosti, jih med seboj primerjali glede na posamezna področja in preverili, v kolikšni meri so si pri razlagi pojava odvisnosti med seboj podobne. Ugotovili smo, da so si sodobne teorije med seboj v veliko pogledih precej enotne. Izkazalo se je, da vse nasprotujejo prepričanju, da je glavni vzrok za razvoj odvisnosti droga sama, prav tako pa vse zagovarjajo prepričanje, da so lahko posamezniki bolj ali manj ranljivi za razvoj odvisnosti. V pogledu na možnost popolne prekinitve odvisnosti se od večine sodobnih teorij, po katerih naj bi bila popolna prekinitev mogoča, razlikuje teorija odvisnosti kot samomedikacija, pri kateri posameznik tudi po dalj časa trajajočem prenehanju zlorabe drog ostaja občutljiv za ponovni zapad v odvisnost. Lewisov model pa popolno prekinitev zagovarja le do neke mere. Pri večini proučevanih sodobnih teorij se je izkazalo, da se oddaljujejo od prepričanj bolezenskega modela odvisnosti, kot izjema pa se je tu izkazala teorija odvisnosti kot samomedikacija, ki poskuša s svojimi ugotovitvami bolezenski model le dopolniti. Največja omejitev naših rezultatov je, da smo za primerjavo izbrali le nekaj sodobnih teorij odvisnosti, zato bi bilo v prihodnosti smotrno izvesti raziskavo, ki bi v primerjavo vključila še več različnih teorij razlage odvisnosti od drog.
Ključne besede: droge, odvisnosti, bolezenski model, zdravljenje, diplomske naloge
Objavljeno: 06.07.2017; Ogledov: 590; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (381,18 KB)

7.
Vpliv računalniških iger na mladostnike
Simona Robnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes so med mladostniki računalniške igre vedno bolj priljubljene. Pri nas in po svetu je igranje računalniških iger vedno bolj razširjena oblika preživljanja prostega časa, ki ima za mladostnike lahko negativne posledice. Namen te diplomske naloge je, predstaviti kako računalniške igre vplivajo na mladostnike in s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, koliko mladostnikov je dandanes odvisnih od računalniških iger.
Ključne besede: odvisnost, prednosti in slabosti, dejavniki tveganja, vloga družine, zdravljenje odvisnosti.
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 52; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (564,59 KB)

8.
Samomorilno vedenje in samomor med uporabniki psihoaktivnih substanc po poročanju strokovnih delavcev
Taja Lozinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Samomorilna ogroženost oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je visoka. Stopnja tveganja se, zaradi velike izpostavljenosti dejavnikom tveganja, ocenjuje kot 14-krat višja v primerjavi s stopnjo tveganja v splošni populaciji. Za zdravstveno osebje, ki je odgovorno za oskrbo oseb, odvisnih od prepovedanih drog, je zelo verjetno, da se bodo v svojem profesionalnem delovanju srečali z izgubo pacienta zaradi samomora. Osrednja tema naše naloge je doživljanje samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog, pri terapevtih, zaposlenih v centrih za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog (CPZOPD). V raziskavo smo vključili vodje CPZOPD, ki imajo v povprečju več kot 20 let izkušenj na področju dela z odvisnostjo. Raziskava temelji na kvalitativni metodi raziskovanja. Po principih utemeljene teorije smo analizirali 10 polstrukturiranih intervjujev, ki so v povprečju trajali 50 minut. Po analizi podatkov smo 93 kod povezali v 11 vsebinskih sklopov, ki tvorijo model doživljanja samomorilnega vedenja: Prepričanja ter stališča o samomorilnem vedenju med odvisniki, Manipulativno samomorilno vedenje, Obravnava samomorilno ogroženega pacienta, Doživljanje samomorilnega vedenja, Postvencija, Preventiva, Skrb zase, Odnos do odvisnega pacienta, Umeščenost in priznanje dela znotraj sistema, Stališča do odvisnosti in odvisnega posameznika in Doživljanje sistema. Ti predstavljajo identificirane afektivne, kognitivne ter vedenjske odzive terapevtov v povezavi s samomorilnim vedenjem pacientov in mediatorske dejavnike, ki posredno ali neposredno vplivajo na doživljanje, in so specifično značilni za terapevte na področju dela z odvisnostjo. Model okna v svet dela z odvisnostjo odstira tri nivoje doživljanja samomorilnega vedenja: nivo zdravljenja odvisnosti, nivo lastnih prepričanj in stališč v zvezi s samomorilnim vedenjem ter nivo dela s samomorilnim vedenjem. Nivoji se med seboj razlikujejo glede na moč neposredne povezave z doživljanjem samomorilnega vedenja, pri čemer je nivo dela s samomorilnim vedenjem najbolj neposredno povezan z doživljanjem samomorilnega vedenja, nivo zdravljenja odvisnosti pa najmanj. Vsi trije nivoji skupaj določajo vsebine doživljanja samomorilnega vedenja oseb, odvisnih od prepovedanih drog. Model okna v svet dela z odvisnostjo pojasnjuje vsebine, ki so prisotne ob samomorilnem vedenju oseb, odvisnih od prepovedanih drog, in omogoča razumevanje kompleksnosti te teme.
Ključne besede: Samomorilno vedenje, terapevti, centri za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog, doživljanje samomorilnega vedenja, Model okna v svet dela z odvisnostjo
Objavljeno: 27.03.2019; Ogledov: 213; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici