| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICA DO SVOBODNEGA ODLOČANJA O ROJSTVU OTROK
Špela Škorjanc Podkrižnik, 2012, diplomsko delo

Opis: Svobodno odločanje o rojstvu otrok je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica in vloga države je, da zagotavlja možnosti za uresničevanje le-te. V zvezi z uresničevanjem te pravice omenjamo še vlogo zdravstva, ki omogoča človeku vse možnosti, s katerimi je mogoče v okviru zdravstvenega sistema uresničiti to pravico. Vsak človek lahko torej svobodno odloča o rojstvu svojih otrok, lahko se v okviru te pravice odloči tudi, da do rojstva že spočetega otroka ne bo prišlo. Vemo, da v praksi ženska odloča o morebitni umetni prekinitvi nosečnosti oz. je ta odločitev v njeni domeni vsaj dokler izpolnjuje določene pogoje (do desetega tedna nosečnosti), kasneje pa o tem odločata komisiji I. in II. stopnje. Najpomembnejša v okviru uresničevanja pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je vendarle prevencija – kontracepcija, medtem ko splav velja za rešitev »v skrajni sili«. V zvezi s pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok velja omeniti še pravico do ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti. Ob zagotavljanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok pa lahko pride do konflikta s pravico zdravstvenih delavcev do »ugovora vesti«, kjer pa velja, da zaradi uveljavlja ugovora vesti ne sme biti ogroženo zdravje pacienta.
Ključne besede: pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, preprečevanje zanositve, kontracepcija, pravica ženske do umetne prekinitve nosečnosti, pravni status zarodka, zdravljenje neplodnosti
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3076; Prenosov: 490
.pdf Celotno besedilo (409,50 KB)

2.
Pot do zanositve je lahko naporna
Ines Belšak, 2013, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Načrtovanje družine je sestavni del življenjskega procesa. Vendar pa se pri določenem odstotku populacije pojavljajo reproduktivne motnje. V takih primerih je potrebna dobra osveščenost populacije o samem problemu neplodnosti in čimprejšnje ukrepanje. Namen: Namen diplomskega dela je podrobneje predstaviti problematiko neplodnosti v Sloveniji in drugih evropskih državah. Metodologija: Za izdelavo teoretičnega diplomskega dela nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, vezana na opisano problematiko. Strokovno literaturo smo iskali v domačih (COBISS) in tujih bibliografskih zbirkah. Podatke smo zbrali z analizo primarnih in sekundarnih virov ter analizo uradnih statistik. Iz pridobljenih podatkov smo izbrali najrelevantnejše in jih uporabili za sumacijo najnovejših raziskovalnih dognanj in spoznanj ter jih predstavili v strukturirani obliki. Diplomsko delo je strokovnega tipa, uporabljena je deskriptivna metoda dela. Rezultati: Ugotovili smo, da je v Sloveniji odstotek ženske in moške neplodnosti popolnoma enak, in da je rodnost med najnižjimi v evropskem prostoru. Pari so kljub številnim informacijam o neplodnosti premalo informirani oziroma osveščeni o sami problematiki neplodnosti. Razprava: Srž problema je v tem, da večina parov v današnjem času nosečnost načrtuje do podrobnosti, tako časovno kot finančno in karierno, zato je lahko pot do zanositve zaradi kasnejše odločitve za otroka zelo dolga in psihično naporna. Potrebnih bi bilo več informacij o problemu neplodnosti, namenjenih splošni ciljni populaciji in ne samo neplodnim parom.
Ključne besede: neplodnost, zdravljenje, oploditev z biomedicinsko pomočjo, doživljanje neplodnosti, etika
Objavljeno: 10.10.2013; Ogledov: 1108; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (976,22 KB)

3.
ZUNAJTELESNA OPLODITEV Z DAROVANIMI SPOLNIMI CELICAMI
Ana Vilčnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Razvoj medicine in razvoj vedno novih tehnik v medicini je na področju oploditve in zanositve prinesel velike inovacije in spremembe. Pred tem razvojem je par otroka lahko spočel le po naravni poti, če pa sta pri tem naletela na težave, jim zdravstvo ni ponujalo nobenih rešitev, razen možnosti posvojitve otroka. Vendar pa je tako potreben razvoj ponudil hormonsko zdravljenje neplodnosti in postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP). Število neplodnih parov je iz leta v leto večje. Darovanje spolnih celic pa pomeni nadvse altruistično dejanje ljudi, ki omogoča, da ženska rodi otroka, ki je vsaj z enim iz med staršev tudi biološko povezan in za par pomeni uresničitev njunih sanj in ciljev. Darovanje mora biti brezplačno in anonimno, razen v primeru hudih zdravstvenih težav otroka. V Sloveniji imamo pravno ureditev, ki upošteva razmere v našem prostoru. Čeprav je bila pozno sprejeta, pa gre v korak z razvojem medicine. Naša zakonodaja je usklajena z mednarodnimi dokumenti, ker je svet vedno bolj povezan, se pojavlja potreba po poenotenju posameznih področji.
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zdravljenje neplodnosti, darovanje spolnih celic, nadomestno materinstvo, oploditev samskih žensk, postmortalna oploditev.
Objavljeno: 06.02.2014; Ogledov: 975; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (463,42 KB)

4.
NEPLODNOST – SODOBNA BOLEZEN MOŠKEGA
Dejan Robar, 2015, diplomsko delo

Opis: Neplodnost opredeljujemo kot nezmožnost zanositve po enem letu rednih nezaščitenih spolnih odnosih. Moška neplodnost je prirojena ali pridobljena. Dejavniki, ki vplivajo na kakovost semena in s tem na plodnost so tobak, alkohol, droge, debelost, stres in šport. Poznamo veliko načinov zdravljenja moške neplodnosti, ki so v veliki meri uspešne, kar pomeni veliko spodbudo za slovensko nataliteto. Zato je pomembno že mladostnike poučevati o škodljivosti teh razvad na njihovo plodnost. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi neplodnega moškega. Z njim se sreča na prvem pregledu v ambulanti, zato je njena naloga, da si vzame čas, mu prisluhne in svetuje. Pri diplomskem delu smo opravili pregled domače in tuje literature ter elektronske vire, ki zajemajo temo moška neplodnost ter zdravljenje. Uporabili smo deskriptivno metodo. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vsebovala vprašanja odprtega tipa. Nanašala se je na podatke v sklopu ugotavljanja anamneze in potreb po zdravstveni negi glede na 11 funkcionalnih stanj in vzorcev zdravega obnašanja avtorice Marjory Gordon. Namen diplomske naloge je predstaviti moško neplodnost in njeno zdravljenje ter ugotoviti negovalne probleme. V raziskovalnem delu smo za študijo primera uporabili pacienta, ki se zdravi za neplodnostjo. Ugotovili smo štiri negovalne probleme: nevarnost infekcije operativnega mesta, bolečina po operativnem posegu, strah pred izidom kirurškega posega in obvladovanje, izogibanje obvladovanju stresa. Ugotovili smo, da 11 funkcionalnih vzorcev po Marjory Gordon zagotavlja popolno obravnavo pacienta, ki se zdravi za neplodnostjo.
Ključne besede: neplodnost, moška neplodnost, zdravljenje, medicinska sestra, vzroki moške neplodnosti.
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1126; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (681,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici