| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizma
Marcel Koren, 2020, magistrsko delo

Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018). Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu. Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a). V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno: 13.04.2021; Ogledov: 114; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

2.
Promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju x
Nina Bajželj, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisana promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju X. V teoretičnem delu smo opisali kaj je promocija zdravja, kakšne programe oziroma aktivnosti poznamo za izvajanje promocije zdravja, kakšni so razlogi za izvajanje promocije zdravja v podjetjih in kako vse to vpliva na zaposlene in njihovo zadovoljstvo. Opisali smo tudi kritične dejavnike za zdravje, zakaj prihraja do stresa in izgorelosti, kakšne vrste stresa poznamo in kako se vse to odraža na zaposlenih. V praktičnem delu smo opisali izvedbo raziskave. Raziskovali smo promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju X. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je ali podjetje skrbi za zdravje zaposlenih, ali se v podjetju izvaja promocija zdravja ter na kakšen način. Zanimalo nas je kakšnih aktivnosti za promocijo zdravja se poslužuje podjetje in kako vse to vpliva na zaposlene, zanimalo nas je ali so zaposleni zadovoljni s promocijo zdravja na delovnem mestu in kaj pravzaprav pomeni promocija zdravja za zaposlene.
Ključne besede: - promocija zdravja na delovnem mestu - zdravo delovno okolje - zdravje zaposlenih - zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 538; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Vloga zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti - študija primerov zaposlenih v dveh nacionalnih inštitutih s področja javnega zdravja
Živa Eržen, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij je poleg številčnih prednosti za organizacije prinesel tudi veliko novih tveganj in groženj na področju informacijske varnosti. Vprašanje informacijske varnosti in posledično zaščite premoženja v obliki podatkov je postala pomembna tema sodobnih organizacij. Pri zagotavljanju informacijske varnosti sta poleg programske in strojne podpore ključnega pomena odnos in ustrezno obnašanje zaposlenih, tako pri preprečevanju kot tudi ravnanju v primeru informacijskih varnostnih incidentov. V magistrskem delu smo preučevali vlogo zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano ter Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Cilj je bil analizirati stopnjo zavedanja zaposlenih pri zagotavljanju informacijske varnosti in ugotavljati njihovo usposobljenost, da sledijo pravilom in zahtevam, ki jih za to področje postavljata organizaciji. V teoretičnem delu smo preučili teorijo s področja informacijske varnosti, potencialnih informacijskih groženj ter informacijske kulture. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anonimnega vprašalnika izvedli spletno anketo, v katero smo vključili zaposlene iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano ter z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Rezultati izvedene raziskave so pokazali, da se zaposleni v obeh organizacijah sicer zavedajo nujnosti visoke stopnje informacijske varnosti, vendar pa se je izkazalo, da so premalo usposobljeni in da ne poznajo vseh pravil in ukrepov, ki sta jih za to področje postavili obe organizaciji.
Ključne besede: informacijska varnost, informacijska kultura, vloga zaposlenih, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Objavljeno: 30.07.2019; Ogledov: 430; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
DOBRO POČUTJE IN ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH PRI DELU
Jasmina Paska, 2009, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih raziskovanja dogajanja v podjetjih ugotavljajo, da je človek ključni dejavnik vseh aktivnosti v podjetju. Človeški kapital postaja vse bolj cenjen v ohranjanju konkurenčnosti na globalnem trgu. V podjetju se lahko nezadovoljstvo zaposlenih kaže v izgubi volje za delo, namernem zmanjševanju delovnih naporov, širjenju nezadovoljstva med sodelavci, izostajanje z dela, stavke,… Zato je najboljša strategija podjetja, da odstrani vzroke nezadovoljstva zaposlenih. To je možno le, če vodstvo ugotovi, kakšni so vzroki in katere skupine zaposlenih so jim najbolj izpostavljene. Tako bodo lahko zadovoljni zaposleni sledili svojim ciljem in ciljem podjetja ter pokazali svojo učinkovitost in tako prispevali največ k uspešnosti podjetja. Ključnega pomena za uspešno delo so predvsem medosebni odnosi med zaposlenimi. Da bi se zaposleni dobro počutili na svojem delovnem mestu in bi z veseljem opravljali svoje delo, se morajo razumeti s sodelavci in nadrejenimi, sicer so napeti in komaj čakajo, da zapustijo svoje delovno mesto. Najbolj pomembna lastnost dobrega počutja so vrednote, saj le te ljudi vežejo. Člani neke socialne skupine z med seboj usklajenimi vrednotami se počutijo dobro, saj so jim pomembne enake oziroma podobne stvari. Nekdo daje prednost zabavi, drugi družini, tretji pa zdravju ali kariernemu uspehu. Zato ob sebi potrebujemo ljudi, s katerimi te naše prioritete delimo. Pomembno dejstvo je, da se bomo na delovnem mestu boljše počutili, če bodo naše karierne vrednote usklajene z vrednotami podjetja. Bolj kot se vrednote razlikujejo, težje bomo delali in manj verjetnosti je, da bomo zjutraj odhajali na svoje delovno mesto z nasmehom na ustih in polni energije.
Ključne besede: Ključne besede: pozitivna psihologija, subjektivno emocionalno blagostanje, psihično blagostanje, model petih velikih faktorjev osebnosti, dimenzije psihičnega blagostanja, teoretske razlage subjektivnega blagostanja, politika in dobro počutje zaposlenih, gospodarski kazalniki in dobro počutje zaposlenih, socialni odnosi, vera, kultura in dobro počutje, dobro počutje pri delu, fizično ter mentalno zdravje zaposlenih, prosti čas in dobro počutje, denar in dobro počutje, podjetje, zadovoljni zapo
Objavljeno: 26.07.2010; Ogledov: 7247; Prenosov: 1841
.pdf Celotno besedilo (735,81 KB)

5.
VPLIV OKOLJA NA KONTROLORJA TEHNIČNIH PREGLEDOV
Uroš Grabec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko delovnega okolja v podjetjih. Osredotočeno je na preučevanje vpliva okolja na delo kontrolorjev tehničnih pregledov AMZS — PE Kranj. Ti so vsakodnevno izpostavljeni številnim dejavnikom, ki pomembno vplivajo na njihovo počutje, zdravje in varnost pri delu. Ti dejavniki so predvsem toplotno udobje, razsvetljava, izpušni plini in hrup. V podjetju AMZS se zavedajo, da je zdravo in varno okolje bistvenega pomena za uspešno delo zaposlenih, zaradi česar periodično izvaja meritve, z namenom ugotavljanja škodljivih vplivov na zaposlene. Zadnje meritve so pokazale, da je stanje v okviru predpisanih standardov. Kljub temu je potrebno ves čas delovnega procesa strmeti za izboljšanje stanja, zaradi česar so v sklepnem delu diplomske naloge navedeni tudi predlogi za izboljšanje.
Ključne besede: - Delovno okolje - Varnost in zdravje zaposlenih - Kontrolorji tehničnih pregledov - Škodljivi dejavniki okolja
Objavljeno: 01.12.2009; Ogledov: 1709; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici