1. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZAPOSLENIH NA VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU POLŽ MARIBORZala Rojs, Sonja Treven, 2025, magistrsko delo Opis: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi
s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in
podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž
= 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati
visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne
opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija
(M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so
visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89).
Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti
(≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje
časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje
izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna
stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z
bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem
učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Ključne besede: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in
zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,51 MB) |
2. Defiiniranje in izboljšanje procesov in ergonomije dela v izbranem podjetjuTimotej Maček Štuhec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava procese in ergonomijo dela v izbranem podjetju, ki se ukvarja s skladiščenjem, distribucijo hladne in zamrznjene verige izdelkov ter lastno proizvodnjo ribanega sira. Glavni cilj raziskave je analiza obstoječih procesov, prepoznavanje ergonomskih tveganj in oblikovanje predlogov izboljšav, ki prispevajo k večji varnosti, zdravju in zadovoljstvu zaposlenih ter dolgoročni uspeh podjetja.
V teoretičnem delu so predstavljeni temelji ergonomije, vrste ergonomskih pristopov, vpliv delovnih pogojev na zdravje in povezava, avtomatizacija ter digitalizacija procesov.
V praktičnem delu so bili uporabljeni različni raziskovalni pristopi, vključno s opazovanjem, intervjuji, merjenjem in ergonomsko ocenjevalno metodo hitre ocene zgornjih okončin (ang. Rapid Upper Limb Assessment; v nadaljevanju: RULA) in hitre ocena celotnega telesa (anf. Rapid Entire Body Assessment; v nadaljevanu: REBA), sistemom za analizo delovne drže (ang. Ovako Working Posture Analysis System; v nadaljevanju: OWAS) ter hitrim pregledom izpostavljenosti (ang: Quik Exposure Check; v nadaljevanju: QEC). Uporaba le teh je pokazala velikost tveganja za pojav kostno mišičnih obolenj. Predlagani so ukrepi prilagoditve delovnih mest.
Ključne besede: ergonomija, delovni proces, logistika, zdravje zaposlenih, izboljšave
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (5,09 MB) |
3. Delo na domu kot redna oblika dela in zadovoljstvo zaposlenihAleksandra Balantič, 2025, magistrsko delo Opis: Zadovoljstvo zaposlenih pri delu močno vpliva na splošno počutje zaposlenih, tako na psihološki kot tudi na fizični ravni. Namen našega dela je preučiti, kako delo na domu vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, pri tem pa raziskati dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo, in ugotoviti, kateri motilci najbolj vplivajo na kakovost dela od doma. Poleg tega je bil namen analizirati tudi vpliv duševnega zdravja na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih, ko delajo od doma.
Ključne besede: delo na domu, zadovoljstvo zaposlenih, duševno zdravje, covid-19.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,50 MB) |
4. Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestuFlorijan Dremelj, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo, Osveščenost zaposlenih o pomenu kakovosti zraka na delovnem mestu, raziskuje, kako zaposleni dojemajo kakovost zraka v svojem delovnem okolju, ali se zavedajo njegovega vpliva na zdravje in ali podjetja sprejemajo ustrezne ukrepe za izboljšanje tega dejavnika.
Raziskava temelji na anketnem vprašalniku, v katerem je sodelovalo 158 respondentov iz različnih panog, in na sistematičnem pregledu strokovne literature. Rezultati kažejo, da večina zaposlenih kljub nizki stopnji seznanjenosti z dejavniki kakovosti zraka intuitivno zaznava njegov pomen za zdravje in dobro počutje. Poleg tega so ugotovljene statistično pomembne povezave med slabšo kakovostjo zraka v kletnih prostorih in pogostejšimi zdravstvenimi težavami, kot so glavobol in utrujenost. Raziskava razkriva, da podjetja pogosto zaposlenih ne obveščajo o ukrepih za izboljšanje kakovosti zraka, kljub velikemu zanimanju anketirancev za dodatne informacije.
V zaključku je mogoče trditi, da obstaja potreba po večji osveščenosti in aktivnejšem vključevanju podjetij v zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: kakovost zraka, delovno okolje, osveščenost zaposlenih, zdravje in dobro počutje, prezračevanje.
Objavljeno v DKUM: 19.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,32 MB) |
5. Učinkovitost promocije zdravja na delovnem mestu: analiza in implementacija strategij za spodbujanje zdravega načina življenja med zaposlenimiSvjetlana Jelić, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali promocijo zdravja na delovnem mestu, s poudarkom na zaposlene v ambulanti medicine dela, prometa in športa (MDPŠ). Zdravje zaposlenih predstavlja enega ključnih dejavnikov uspešnosti in trajnostnega razvoja vsake organizacije, zato je pomembno, da delodajalci vlagajo v aktivnosti, ki prispevajo k telesnemu, duševnemu in socialnemu blagostanju svojih sodelavcev.
V teoretičnem delu naloge smo predstavili, kaj je promocija zdravja, kakšni so njeni cilji ter kakšne oblike in ukrepe lahko organizacije izvajajo za izboljšanje zdravja zaposlenih. Posebno pozornost smo namenili dejavnikom nezdravega življenjskega sloga, kot so telesna nedejavnost, neuravnotežena prehrana, pomanjkanje spanja, dolgotrajno sedenje in stres. Predstavili smo vpliv izbranih dejavnikov na pojavnost kroničnih bolezni, poslabšanje psihofizičnega počutja ter zmanjšanje delovne učinkovitosti in zadovoljstva zaposlenih. Prav tako smo izpostavili potencialne koristi za organizacije ob uvedbi ukrepov promocije zdravja, med katerimi izstopajo zmanjšanje bolniških odsotnosti, večja motivacija zaposlenih ter izboljšanje delovne klime.
V raziskovalnem delu smo izvedli empirično raziskavo med zaposlenimi v ambulanti MDPŠ, s katero smo želeli ugotoviti, kako zaznavajo promocijo zdravja na svojem delovnem mestu. S pomočjo anketnega vprašalnika smo raziskovali, ali so zaposleni seznanjeni z aktivnostmi promocije zdravja, v kolikšni meri v njih sodelujejo, kako te aktivnosti vplivajo na njihovo zdravje in počutje ter katere izboljšave bi si želeli. Zanimalo nas je tudi, ali menijo, da delodajalec dovolj spodbuja zdrav življenjski slog in kakšen pomen pripisujejo skrbi za zdravje na delovnem mestu.
Rezultati ankete so pokazali, da večina zaposlenih prepoznava pomen zdravega življenjskega sloga in pozitivno ocenjuje podporo delodajalca. Kljub temu se mnogi ne čutijo vključeni v oblikovanje aktivnosti, informiranost pa ostaja omejena. Statistična analiza ni potrdila povezave med seznanjenostjo ali nagradami in sodelovanjem, vendar so se pokazali pomembni trendi, ki nakazujejo, da ima organizacijska podpora ključno vlogo pri učinkoviti promociji zdravja.
Ključne besede: promocija zdravja, zdravje zaposlenih, zadovoljstvo pri delu, delovno okolje
Objavljeno v DKUM: 08.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,00 MB) |
6. |
7. Škodljivi vplivi kirurškega dima na operacijsko osebjeAnja Ivančič, 2024, diplomsko delo Opis: Operacijske medicinske sestre delajo v težavnem okolju (mraz, tema, svetloba) in so izpostavljene mnogim nevarnostim. Ob uporabi laserjev in različnih elektrokirurških naprav nastaja produkt, imenovan kirurški dim. Sestavljen je iz vodne pare (95 %) in iz drugih produktov (5 %), ki so kancerogeni in mutageni. Vdihavanje povzroča tveganje za draženje dihalih poti, prenos okužb in kancerogena obolenja.
Ključne besede: kirurški dim, operacijska dvorana, zdravje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 44; Prenosov: 59
Celotno besedilo (816,22 KB) |
8. Obremenitve zaposlenih v zdravstveni negi zaradi izmenskega delaDavid Marjanović, 2022, magistrsko delo Opis: Zaposleni v zdravstveni negi zagotavljajo zdravstveno nego pacientom neprekinjeno 24 ur na dan. Izmensko delo poruši dnevni ritem telesa, vpliva na večino telesnih funkcij, in tudi na družbeno življenje zaposlenih. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv izmenskega dela na zdravje in počutje zaposlenih v zdravstveni negi ter vpliv izmenskega dela na delo, ki ga opravljajo.
Ključne besede: Izmensko delo, kakovost življenja, obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi, zakonodaja s področja izmenskega dela, zdravje.
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 696; Prenosov: 139
Celotno besedilo (2,74 MB) |
9. Fluktuacija in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijahPetra Valjavec, 2023, magistrsko delo Opis: Ključni problem domov za starejše v Sloveniji in drugih državah sveta je premalo zaposlenega kadra zdravstvene nege. Fluktuacija in zdravstveni absentizem povzročata slabšo kakovost oskrbe uporabnikov storitev in stroške organizacije. Poklic medicinske sestre spada med poklice z visoko stopnjo ogroženosti za nastanek sindroma izgorelosti, posledica je fluktuacija in zdravstveni absentizem.
Namen zaključnega dela je bil prikazati, kako pogosto se po mnenju zaposlenih lahko pojavljajo dejavniki, ki bi bili lahko razlog za fluktuacijo in zdravstveni absentizem med zaposlenimi v zdravstveni negi v socialnovarstvenih organizacijah na Gorenjskem. Proučili smo strokovno in znanstveno literaturo s področja obravnavane tematike in v teoretičnem delu uporabljali deskriptivno metodo, metodo kompilacije in analize. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativen pristop raziskovanja z metodo anketiranja. V raziskavo smo vključili zaposlene v zdravstveni negi z različno stopnjo izobrazbe v socialnovarstvenih organizacijah v gorenjski regiji. Uporabili smo kvotni vzorec. Podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS, verzije 22.0.
Ugotovili smo, da se anketiranci strinjajo, da prevzemajo dodatne odgovornosti, da v njihovi organizaciji poteka promocija zdravja na delovnem mestu, da so fizično obremenjeni, da imajo oblikovan sistem metod in tehnik varnega dvigovanja in premikanja uporabnikov in so premalo plačani. Domovi za starejše so kadrovsko podhranjeni, povečuje se trend zdravstvenega absentizma. Po mnenju zaposlenih so prisotni dejavniki, ki bi lahko zavirali fluktuacijo in zdravstveni absentizem, razpršenost odgovorov je visoka.
Zaključimo, da je prisoten raziskovan problem, vendar zaposleni nimajo interesa sodelovati pri reševanju problema, s katerim se srečuje negovalni kader v Sloveniji in drugih državah sveta. Predlagamo nadaljnje raziskovanje, in sicer na naključnem reprezentativnem vzorcu z mešanimi metodami raziskovanja z namenom povečati veljavnost raziskave. Smiselno bi bilo spremljati stopnjo fluktuacije in kazalnike zdravstvenega absentizma v socialnovarstvenih organizacijah.
Ključne besede: zadrževanje zaposlenih, zdravje zaposlenih, sindrom izgorelosti, izmensko delo, delovno okolje, organizacijska klima
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 939; Prenosov: 289
Celotno besedilo (2,96 MB) |
10. Vpliv gibalne aktivnosti na zmanjšanje absentizmaMarcel Koren, 2020, magistrsko delo Opis: Delovno okolje postaja globalno, hitro spreminjajoče se in tekmovalno. Z industrijo 4.0 dobimo novo tehnologijo, inovativne procese, velike podatkovne baze, nanotehnologijo, robotizacijo, umetno inteligenco, informativno-komunikacijsko tehnologijo, spremembo zaposlitvenih praks in povečano starostno raznolikost. Pojavljajo se tradicionalna in novonastajajoča zdravstvena vprašanja: kronične bolezni, duševno zdravje, bolezni mišično-skeletnega sistema in invalidnost (ENWHP, 2018).
Zaposleni se lahko zoperstavijo stresu delovnega okolja (fiziološki in psihološki) zgolj z redno in ustrezno gibalno aktivnostjo. Ta pozitivno vpliva na biološko, psihološko in sociološko stanje zaposlenega. Uravnoteženost dejavnikov prispeva k boljšemu zdravju zaposlenih in posledično k nižjemu absentizmu, ki se delodajalcu izkazuje kot dobra naložba, saj prinese nižje stroške dela, višjo produktivnost in razvoj ter izboljša konkurenčni položaj podjetja na trgu.
Delodajalci lahko spodbujajo uravnotežen način življenja z vlaganji v promocijo zdravja na delovnem mestu. Vsaka naložba v program promocije zdravja na delovnem mestu je lahko donosna – zmanjšan absentizem, manjši zdravstveni stroški (Wolfgang & Kramer, 2008), (Stergar & Urdih Lazar, 2012), vendar zgolj ob sistematičnem pristopu in analizi resničnih podatkov, informacij in dejstev. Treba je poiskati optimalno povezavo med zdravim življenjskim slogom in učinkovitostjo zaposlenih (Športna unija Slovenije, 2020a).
V magistrski nalogi smo ugotavljali vpliv gibalne aktivnosti na bolniško (ne)odsotnost preteklega leta in medsebojno povezavo med oceno kondicijske pripravljenosti in oceno zdravstvenega statusa. Predstavili smo, kdaj je smiselno uvesti model programiranega rekreacijskega odmora v poslovni proces (delež produktivnosti zaposlenega) in kako dolgo mora trajati. Na podlagi znanstvenih izsledkov se lahko v kratkem času povrne 70 % delovnih sposobnosti. To je izvedljivo zgolj s sodelovanjem strokovnjakov z različnih področij (ergonomija, kibernetika, robotika, informatika, medicina dela, psihologija dela, sociologija dela, kineziologija, komunikologija, varstvo pri delu in drugo), vendar rekreacijski odmori ne smejo vplivati na kakovostno in količinsko proizvodnjo.
Ključne besede: absentizem, gibalna aktivnost, promocija zdravja na delovnem mestu, zdravje zaposlenih, biopsihosocialni model.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 1447; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,45 MB) |
