1. Predlog izboljšanega postopka odstranjevanja azbestnih gradbenih materialovTilen Štuhec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko odstranjevanja azbestnih gradbenih materialov, s poudarkom na strešnih kritinah, ki v Sloveniji še vedno predstavljajo pomemben vir tveganja za zdravje ljudi in onesnaženje okolja. V prvem delu naloga predstavi zgodovino uporabe azbesta, njegove fizikalne lastnosti, vrste materialov ter vplive na zdravje in okolje. Sledi pregled evropske in slovenske zakonodaje, ki ureja ravnanje z azbestom, ter analiza zahtev glede organizacije gradbišča, osebne varovalne opreme, prijave del in pravilnega ravnanja z odpadki.
Osrednji del naloge obravnava trenutno prakso odstranjevanja azbestnih materialov v Sloveniji in Evropi, pri čemer so izpostavljene ključne pomanjkljivosti: neustrezno usposabljanje delavcev, pomanjkljiv nadzor, neuporaba sodobnih tehnoloških rešitev, neustrezno pakiranje in transport odpadkov ter odsotnost meritev onesnaženosti zraka po zaključku del. Na podlagi identificiranih vrzeli naloga predlaga izboljšan tehnološki proces odstranjevanja azbestnih kritin.
Predlagani sistem vključuje uporabo enkapsulacijskih sredstev in tehnične pene za zmanjšanje sproščanja vlaken, uvedbo lokalnih in centralnih HEPA filtracijskih enot, uporabo optičnih senzorjev ALERT za sprotno spremljanje koncentracije vlaken v zraku ter integracijo BIM pristopa za boljše načrtovanje, koordinacijo deležnikov in digitalno sledljivost odpadkov. Dodatno so predstavljene izboljšave v organizaciji gradbišča, dekontaminaciji, pakiranju in označevanju odpadkov, vključno z uporabo RFID ali QR sistema.
Ugotovitve naloge kažejo, da bi uvedba nadgrajenega procesa pomembno zmanjšala zdravstvena in okoljska tveganja, izboljšala preglednost postopkov ter omogočila učinkovitejše upravljanje sanacijskih projektov. Kljub višjim začetnim stroškom in potrebi po dodatnem usposabljanju delavcev so dolgoročne koristi jasne – varnejša izvedba del, boljše varstvo okolja ter zmanjšanje tveganja nelegalnega odlaganja. Predlagani sistem tako predstavlja izvedljivo, napredno in prihodnostno usmerjeno rešitev za varno odstranjevanje azbesta v Sloveniji.
Ključne besede: azbest, sanacija, material, enkapsulacija, pena, HEPA filtracija, optični
senzorji, BIM tehnologija, prihodnost, odpadki, transport, varnost, zdravje, okolje
Objavljeno v DKUM: 11.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (898,59 KB) |
2. VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU ZAPOSLENIH NA VARSTVENO-DELOVNEM CENTRU POLŽ MARIBORZala Rojs, Sonja Treven, 2025, magistrsko delo Opis: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi
s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in
podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž
= 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati
visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne
opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija
(M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so
visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89).
Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti
(≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje
časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje
izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna
stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z
bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem
učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Ključne besede: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in
zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. Delo skozi čas - zgodovina in prihodnost delovnega časa : magistrsko deloMitja Gros, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava 6-urni delovnik kot alternativno obliko organizacije dela, ki lahko predstavlja odgovor na družbene, zdravstvene in ekonomske izzive sodobnega časa. V teoretičnem delu je analiziran zgodovinski razvoj delovnega časa od industrijske revolucije do danes, z upoštevanjem ekonomskih, političnih in tehnoloških dejavnikov, ki so oblikovali trajanje in dojemanje dela. Izpostavljena je povezava med delovnim časom ter produktivnostjo, zdravjem in ravnovesjem med delom in zasebnim življenjem. Posebna pozornost je namenjena sodobnim eksperimentom s 6-urnim delovnikom, zlasti v skandinavskih državah, kjer so raziskave pokazale potencialne koristi, pa tudi organizacijske izzive.
Empirični del temelji na dveh polstrukturiranih intervjujih z zaposlenima v slovenskem podjetju, ki deluje po načelih šesturnega delovnika. Ugotovitve kažejo, da krajši delovni čas pozitivno vpliva na zaznavanje utrujenosti, kakovost prostega časa in občutek čustvene stabilnosti. Stres se je zmanjšal predvsem pri manj odgovornih delovnih mestih, medtem ko so razlike v produktivnosti zaznane predvsem na ravni količine, ne kakovosti opravljenega dela. Delodajalci v obravnavanem primeru 6-urni delovnik podpirajo. Delo predstavlja prispevek k razumevanju vpliva krajšega delovnega časa na posameznika v kontekstu sodobnega kapitalističnega delovnega okolja.
Ključne besede: šesturni delovnik, delovni čas, produktivnost, zdravje, stres, ravnovesje med delom in življenjem, sociologija dela
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1022,12 KB) |
4. Vloga telesne dejavnosti na duševno zdravje pri učiteljih : magistrsko deloMitja Gros, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na raziskovanje povezave med telesno dejavnostjo in duševnim zdravjem učiteljev, ki predstavljajo eno izmed najbolj obremenjenih poklicnih skupin. V teoretičnem delu je predstavljena širša opredelitev pojmov telesne dejavnosti, duševnega zdravja ter dejavnikov, ki vplivajo na psihosocialno počutje posameznika, s posebnim poudarkom na učiteljih kot specifični populaciji. V empiričnem delu je bila uporabljena kvalitativna raziskovalna metoda intervju s šestimi učitelji osnovnih in srednjih šol, različnih starosti, delovnih okolij in osebnih življenjskih slogov. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali učitelji, ki več časa namenjajo telesni dejavnosti, poročajo o boljšem duševnem zdravju, nižjem stresu, višji samopodobi in večji motivaciji za delo. Poseben poudarek je bil namenjen tudi vprašanju, kako telesna dejavnost vpliva na učiteljevo poklicno učinkovitost in dolgoročno vzdržnost pri opravljanju pedagoškega poklica. Analiza intervjujev razkriva, da telesna dejavnost pomembno prispeva k večji odpornosti na stresne situacije, boljšemu obvladovanju čustvenih obremenitev ter k splošnemu občutku zadovoljstva v osebnem in poklicnem življenju. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da je telesna dejavnost ključni varovalni dejavnik, ki pomembno prispeva k psihosocialnemu blagostanju učiteljev. Ima pa tudi širše implikacije: lahko služi kot podlaga za oblikovanje različnih podpornih programov za učitelje, kot so promocija zdravja na delovnem mestu, organizirane športne aktivnosti ali programi za obvladovanje stresa. Prav tako nakazuje potrebo po sistemskih ukrepih v izobraževalnih ustanovah, ki bi spodbujali telesno dejavnost zaposlenih kot del strategij za krepitev duševnega zdravja, preprečevanje izgorelosti ter povečanje poklicne učinkovitosti.
Ključne besede: telesna dejavnost, učitelji, duševno zdravje, stres, izgorelost
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 3
Celotno besedilo (763,83 KB) |
5. Finančna analiza izbranih podjetij v dejavnosti telekomunikacijNatalija Kovačec, 2025, magistrsko delo Opis: Podjetja za ocenjevanje uspešnosti poslovanja uporabljajo finančno analizo, ki temelji na podatkih iz računovodskih izkazov. Ta je ključna za razumevanje preteklega in sedanjega poslovanja podjetja ter za napovedovanje njegove prihodnosti. S pomočjo finančne analize lahko prepoznamo prednosti in slabosti podjetja, vodstvu pa omogoča sprejemanje premišljenih poslovnih odločitev, ki so ključne za obstoj, rast in nadaljnji razvoj podjetja. Med drugim omogoča zgodnje odkrivanje finančnih težav, ki so lahko notranjega (internega) ali zunanjega (eksternega) izvora, kar lahko posledično vodi v morebitno krizo v podjetju. Finančna analiza omogoča vpogled v finančno zdravje podjetja, ki predstavlja celovito merilo njegovega poslovanja, kot so likvidnost, solventnost, donosnost in učinkovitost. Finančno zdravje podjetja ocenjujemo z uporabo finančnih kazalnikov in modelov, kot sta Altmanov model in Kraličkova metoda (MDA).
V magistrskem delu se osredotočamo na primerjalno analizo finančnega zdravja izbranih podjetij. Obravnavamo tri podjetja, ki delujejo v okviru telekomunikacijske dejavnosti (SKD: 61.100), in sicer: A1 Slovenija, d. d., Telekom Slovenije, d. d., in Telemach Slovenije, d. o. o. Analiza je omejena na petletno obdobje (2019–2023). Na podlagi izračunanih kazalnikov in modelov smo ugotovili, da je finančno zdravje vseh treh podjetij v opazovanem obdobju mogoče oceniti kot zmerno. K temu so odločilno prispevali rezultati Altmanovega modela, saj so pridobljene vrednosti Z v večini pod 1,81, kar nakazuje, da so podjetja v resnih težavah, kjer obstaja povečano tveganje stečaja.
Ključne besede: Altmanov model, finančna analiza, finančni kazalniki, finančno zdravje
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,72 MB) |
6. Depresivna motnja – tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene negeLana Zarič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Pojav depresivne motnje pri študentih zdravstvene nege vpliva na kasnejši razvoj samomorilnih misli in poveča tveganje za dejanje samomora. Namen zaključnega dela je raziskati vpliv depresije na tveganje za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege.
Metode: Opravljen je pregled strokovne literature z rabo treh mednarodnih podatkovnih baz: Science Direct, PubMed in SAGE. Potek iskanja literature je prikazan tabelarno ter dodatno predstavljen v diagramu PRISMA. Moč dokazov je bila opravljena po piramidni hierarhiji dokazov. Sinteza je bila opravljena s pomočjo tematske analize.
Rezultati: V končno analizo smo vključili dvanajst raziskav. S tematsko analizo smo ustvarili dve kategoriji v povezavi z dvema podkategorijama: psihološki dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (depresija kot osrednji motiv dejavnika tveganja ter samomorilne misli in vedenje) ter družbeni, osebni, akademski in vedenjski dejavniki tveganja za samomorilnost pri študentih zdravstvene nege (družbeni in osebni dejavniki tveganja ter akademski in vedenjski dejavniki tveganja). Rezultati kažejo na močno povezavo med depresivno simptomatiko in pojavnostjo samomorilnosti pri študentih zdravstvene nege.
Razprava in zaključek: Pregled literature opozarja in potrjuje povezanost depresivne motnje s samomorilnimi mislimi pri študentih zdravstvene nege. Ključno je pravočasno prepoznavanje simptomov (preventiva), razvoj ustreznih preventivnih programov (podpora) v šolskem okolju in preprečevanje nastanka samomorilnih misli pri študentih zdravstvene nege.
Ključne besede: duševno zdravje, obvladovanje depresije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,63 MB) |
7. Komorbidnost shizofrenije in odvisnosti od opioidov pri odraslihAljoša Grah, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Duševno zdravje je v današnjem času zelo pomembno, saj se vedno pogosteje pojavljajo duševne motnje, ki pomembno vplivajo na naše vsakodnevno življenje. Med duševne motnje sodita tudi shizofrenija in odvisnost od opioidov, ki pa sta velikokrat komorbidna in lahko imata velik vpliv na pacienta. Namen zaključnega dela je bil raziskati, kako je pojavnost shizofrenije pri odraslih povezana s komorbidnostjo odvisnosti od opioidov.
Metode: Izveden je bil pregled literature v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL Ultimate in Web of Science s ključnimi besedami: shizofrenija, odvisnost, opioidi, komorbidnost in odrasli, v obdobju od 2015 do 2025. Izvedena je bila narativna analiza virov, zajetih v pregled literature.
Rezultati: Od 138 raziskav je bilo v končno analizo vključenih sedem raziskav. Ugotovljeno je bilo, da je komorbidnost zelo pogosta, povezana pa je z različnimi dejavniki, med katerimi izstopajo demografski dejavniki, kot sta spol in starost.
Razprava in zaključek: Komorbidnost med shizofrenijo in odvisnostjo od opioidov je pri odraslih prisotna, vendar v izvedenem pregledu literature ni bilo dokazov, da je odvisnost od opioidov povezana oz. vpliva na nastanek shizofrenije ali obratno. Za nadaljnje raziskovanje tega področja o vzročnih povezavah med odvisnostjo od opioidov in shizofrenije se priporočajo bolj poglobljene metode in strategije pregleda literature.
Ključne besede: Duševno zdravje, razširjenost, opiati, psihoza, odrasli
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,13 MB) |
8. Učinki programa promocije zdravja na zaposlene v podjetju xLea Epih, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava učinke programa promocije zdravja na zaposlene v podjetju X. V sodobnem svetu s hitrim načinom življenja v prostem času in na delovnem mestu so tveganja povezana s sedečimi delovnimi mesti, stresom in z nezdravim življenjskim slogom vse bolj razširjena, zato je izvajanje programov promocije zdravja nujen ukrep za krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Problematika, ki jo delo izpostavlja, se nanaša na to, kako podjetja s pomočjo programov promocije zdravja zmanjšujejo tveganja za bolezni, absentizem in izgorelost ter hkrati povečujejo zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih.
Namen dela je bil ugotoviti, ali podjetje X zadostno in učinkovito izvaja program promocije zdravja ter kakšni so učinki programa na zaposlene. Z vprašalnikom smo zbrali podatke o navadah zaposlenih glede zdravega načina življenja ter poznavanje in udeležbo v programu promocije zdravja.
Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen zdravega življenjskega sloga in večinoma pozitivno ocenjujejo izvajanje programa. Najpogosteje se udeležujejo organiziranih športnih aktivnosti in izobraževanj, kot ključne učinke pa navajajo boljše obvladovanje stresa, večjo motivacijo ter manjšo bolniško odsotnost. Ugotovili smo, da bi si zaposleni želeli več raznolikih aktivnosti, dostopnost aktivnosti programa za vse zaposlene in boljšo komunikacijo o obstoječih možnostih.
Ključne besede: promocija zdravja, zdravje, sedeča delovna mesta, stres, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,13 MB) |
9. Razvoj aplikacije za podporo inšpekcijskemu nadzoruJovan Popović, 2025, diplomsko delo Opis: Zaključno delo obravnava proces razvoja aplikacije za podporo izvajanju inšpekcijskega nadzora na področju varnosti in zdravja pri delu z uporabo orodja Oracle APEX. Aplikacija omogoča vodenje nadzorov, evidentiranje ugotovljenih nepravilnosti ter spremljanje izvedbe ukrepov. Vgrajen je modul za samodejno generiranje uradnih dokumentov z uporabo vnaprej pripravljenih predlog v programu JasperReports, pri čemer se podatki pridobivajo iz baze samodejno. Model podatkov obsega več povezanih tabel, ki podpirajo vse ključne funkcionalnosti sistema. V aplikacijo so vključeni obrazci, interaktivne mreže in dinamične funkcije, ki omogočajo enostavno delo in hiter dostop do informacij.
Ključne besede: inšpekcijski nadzor, varnost in zdravje pri delu, Oracle APEX, JasperReports, razvoj aplikacije
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 16
Celotno besedilo (4,76 MB) |
10. Defiiniranje in izboljšanje procesov in ergonomije dela v izbranem podjetjuTimotej Maček Štuhec, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava procese in ergonomijo dela v izbranem podjetju, ki se ukvarja s skladiščenjem, distribucijo hladne in zamrznjene verige izdelkov ter lastno proizvodnjo ribanega sira. Glavni cilj raziskave je analiza obstoječih procesov, prepoznavanje ergonomskih tveganj in oblikovanje predlogov izboljšav, ki prispevajo k večji varnosti, zdravju in zadovoljstvu zaposlenih ter dolgoročni uspeh podjetja.
V teoretičnem delu so predstavljeni temelji ergonomije, vrste ergonomskih pristopov, vpliv delovnih pogojev na zdravje in povezava, avtomatizacija ter digitalizacija procesov.
V praktičnem delu so bili uporabljeni različni raziskovalni pristopi, vključno s opazovanjem, intervjuji, merjenjem in ergonomsko ocenjevalno metodo hitre ocene zgornjih okončin (ang. Rapid Upper Limb Assessment; v nadaljevanju: RULA) in hitre ocena celotnega telesa (anf. Rapid Entire Body Assessment; v nadaljevanu: REBA), sistemom za analizo delovne drže (ang. Ovako Working Posture Analysis System; v nadaljevanju: OWAS) ter hitrim pregledom izpostavljenosti (ang: Quik Exposure Check; v nadaljevanju: QEC). Uporaba le teh je pokazala velikost tveganja za pojav kostno mišičnih obolenj. Predlagani so ukrepi prilagoditve delovnih mest.
Ključne besede: ergonomija, delovni proces, logistika, zdravje zaposlenih, izboljšave
Objavljeno v DKUM: 13.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (5,09 MB) |
