| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 337
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Ali imajo računovodje v povprečju višji krvni tlak kot povprečni slovenec?
Sabina Vogrinec, 2021, magistrsko delo

Opis: Visok krvni tlak ali z drugo besedo hipertenzija je bolezen, ki nam običajno ne povzroča večjih težav, ampak jo je vseeno potrebno zdraviti. Če ga ne zdravimo, obstaja veliko večja verjetnost za naslednje posledice, kot so možganska kap, srčnomišični infarkt, odpoved ledvic in veliko drugih zapletov, ki se lahko pojavijo. Višji kot je krvni tlak, večje je tveganje za nastanek omenjenih bolezni. Osebe, ki se borijo z zvišanim krvnim tlakom, lahko učinkovito vplivajo na zvišan krvni tlak z normalno telesno težo, zdravim prehranjevanjem, rednim gibanjem ter tako, da se odpovejo kajenju ter prekomernemu pitju alkohola. Računovodje imajo v današnjem času veliko pomembnejšo vlogo za podjetja, kot pa so ga imeli včasih. Niso samo knjigovodje, ki sestavljajo bilance, ter tisti, ki morajo na rok oddajati obvezna poročila in razne obrazce ter podatke, ampak tudi sodelujejo pri notranjem svetovanju, pri pripravi finančnih in ekonomskih analiz, pri pripravi dolgoročnega strateškega planiranja ter pri postopkih in izboljšavah procesov podjetij. Včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, kasneje pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj lahko zelo zahtevna. Veliko računovodij v času, ko je največja obremenitev, pred oddajo računovodskih izkazov, čez dan spije preveč kave, to naredijo seveda zato, da bi bili bolj zbrani in pozorni, zvečer pa pijejo pomirjevala ali alkohol, da bi lažje zaspali. Bolj postanejo razdraženi in zaskrbljeni, pojavi se lahko glavobol, prehlad, razdražen želodec itd. V magistrskem delu bomo najprej predstavili teorijo, nato pa se bomo osredotočili na raziskavo, kjer bomo analizirali pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika. Z analizo vseh dobljenih podatkov bomo skušali zavreči ali potrditi postavljeni hipotezi magistrskega dela. Sestavljeni anketni vprašalnik preko spletne strani 1ka anketa smo posredovali naključno izbranim računovodjem po celotni Sloveniji na njihove e-naslove in jih prosili za sodelovanje. Podatke iz anketnega vprašalnika bomo analizirali s pomočjo programa Microsoft Office Excel in s programom SPSS. Najprej bomo uporabili opisno ali deskriptivno statistiko, nato pa bomo z uporabo statističnih metod analizirali dobljene podatke. Hipotezi magistrskega dela se glasita takole H1: Krvni tlak med računovodji je v povprečju višji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. H2: Krvni tlak med računovodji je v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Povprečni krvni tlak med anketiranimi računovodji znaša med 120/80 mmHg in 139/89 mmHg, ki smo ga primerjali s hipotetičnim krvnim tlakom povprečnega Slovenca, ki znaša 140/90 mmHg. Povprečna razlika nam je povedala, da negativna vrednost v našem primeru kaže, da je srednja višina vzorca manjša od hipotetične vrednosti. Zato s 5-odstotno stopnjo zaupanja hipotezo H1 zavrnemo in sprejmemo hipotezo H2, da je krvni tlak med računovodji v povprečju nižji kot krvni tlak med povprečnimi Slovenci. Računovodje torej včasih zamenjajo svoje zdravje za trdo, odlično in strokovno delo, nato pa prepozno ugotovijo, da je njihova pot nazaj zelo zahtevna. Težiti moramo torej k temu, da pokažemo odličnost v službi hkrati pa ohranimo svoje zdravje.
Ključne besede: računovodja, krvni tlak, zdravje, dejavniki krvnega tlaka, posledice krvnega tlaka
Objavljeno: 20.10.2021; Ogledov: 2; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (3,35 MB)

2.
Razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za zajemanje občutkov in ocene kakovosti življenja
Valentino Šafran, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo razvoj večmodalnega zaznavnega omrežja za namene evropskega projekta H2020 PERSIST, ki zajema podatke oziroma občutke, z namenom ocenjevanja kakovosti življenja pacientov. Pred razvojem sistema, smo preučili in podali pregled procesa zajema podatkov že obstoječih sistemov, ter pregled izbranih gradnikov za naš sistem. Predstavljamo tudi uporabljene standarde in protokole, ki se uporabljajo znotraj predlaganega sistema. Za arhitekturo večmodalnega zaznavnega omrežja smo izbrali tri temeljne gradnike za katere smo ocenili, da lahko tvorijo zmogljivo omrežje za prenos in obdelavo podatkov, ter ponujajo možnost nadgrajevanja v primeru zvišanja zahtev projekta. Ti trije gradniki so Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis in Apache Kafka. Vse gradnike smo postavili na fizičnem strežniku PERSIST_CAMEL, in sicer vsakega na svojem virtualnem stroju. Mikroservisi strojnega učenja, razen vprašalnikov, ki jih izvaja Rasa Chatbot, ki so v procesu razvoja, pa predstavljajo odjemalce tega sistema. Večmodalno zaznavno omrežje je ustrezno zavarovano z varnimi protokoli in z uporabo drugih varnostnih elementov. Na koncu podamo tudi rezultate testiranja obremenjenosti in odzivnosti sistema pri odgovarjanju na vprašalnike. Iz rezultatov je razvidno, da zastavljen sistem uspešno izvaja pretakanje podatkov za podano število 200 pacientov v projektu PERSIST, in lahko podpre tudi večje število uporabnikov.
Ključne besede: večmodalno zaznavno omrežje, kakovost življenja, skrb za zdravje, zbiranje podatkov pacientov, Apache Camel, Apache ActiveMQ Artemis, Apache Kafka
Objavljeno: 18.10.2021; Ogledov: 7; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,59 MB)

3.
Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporu
Špela Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk.
Ključne besede: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

4.
Vpliv (ne)uporabe gensko spremenjenih organizmov na pravico do zdravstvenega varstva – primerjalnopravni vidik
Katja Meško Kuralt, 2021, doktorska disertacija

Opis: Pravne posledice minimalnih standardov kakovosti v zvezi z zagotavljanjem ustreznega zdravstvenega varstva so tiste posledice, ki nastajajo, in tiste, ki nastajajo, a se v znanosti ne morejo izraziti z gotovostjo, temveč s stopnjo verjetnosti (npr. na področju GSO tako ni mogoče trditi obstoja nekaterih pravnih posledic, saj zaradi kratkotrajne uporabe GSO na trgu, le-te še niso dokazane s stopnjo gotovosti, kljub temu pa so pomembna informacija za ohranjanje zdravja ljudi in okolja). Pravne posledice sem razvrstila glede na njihov vpliv na zdravje ljudi in varstvo okolja, in sicer na pozitivne in negativne pravne posledice ter tudi glede na učinek uporabe GSO (tj. neposredne in posredne pravne posledice). Z namenom opredeliti minimalne standarde kakovosti zdravstvenega varstva v luči uporabe GSO sem v doktorski disertaciji analizirala pravna pravila, ki se med primerjalnopravnimi področji držav članic razlikujejo, predvsem z vidika implementacija pomembnih uredb in direktiv, ki se (ne)posredno nanašajo na področje uporabe GSO. Prav tako sem analizirala tudi pomembne sodbe SEU, ki so povezana z GSO, in sicer z vidika sankcij zoper nepravilnosti oziroma morebitne posledice, ki sledijo po zaključenih sodnih procesih.
Ključne besede: pravica do zdravstvenega varstva, vpliv na zdravje ljudi in okolja, ocena tveganja, pravne posledice uporabe GSO, previdnostno načelo
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (3,72 MB)

5.
Analiza pametnih dodatkov za učenje ustne higiene otrok: pregled trga
Adrijana Svenšek, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Ustna higiena ima pomembno vlogo pri preprečevanju pojava bolezni ustne votline. Zaradi porasta uporabe sodobne tehnologije v vsakodnevnem življenju je bil namen raziskati trenutni trg ter poiskati pametne dodatke za ščetkanje zob, ki so kompatibilni z mobilno aplikacijo in so usmerjeni k izvajanju ustne higiene pri otrocih. Metode: Izvedli smo sistematični pregled trga, kjer smo iskali pametne dodatke za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo za izvajanje ustne higiene pri otrocih. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja ter lestvice za oceno prisotnosti elementov igre, tehnik sprememb vedenja in informacij iz zobozdravstva, ki je podprto z dokazi v pametnih dodatkih mobilne aplikacije. Rezultati: Vključili smo tri pametne dodatke za ščetkanje zob s petimi mobilnimi aplikacijami. Pametni dodatek za ščetkanje zob Playbrush omogoča uporabo največ mobilnih aplikacij (3/5; 60 %). Colgate Magik je pametni dodatek za ščetkanje zob z mobilno aplikacijo, ki vsebuje največ elementov igre (21/31; 68 %), tehnik spreminjanja vedenja (13/26; 50 %) in največ informacij na dokazih podprtega zobozdravstva (5/10; 50 %). Razprava in sklep: Ugotavljamo, da so analizirani pametni dodatki za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijami potencialno primerni za učenje otrok saj vsebujejo vsebine, ki temeljijo na dokazih iz zobozdravstva, elementih iger in tehnikah spreminjanja vedenja. Priporočamo mobilno aplikacijo Colgate Magik, saj se je slednja uvrstila na vrh vseh lestvic, ki smo jih uporabili v tem sistematičnemu pregledu pametnih dodatkov za ščetkanje zob z mobilnimi aplikacijam.
Ključne besede: na dokazih podprto zobozdravstvo, elementi igre, tehnike spreminjanja vedenja, mobilno zdravje, otroci
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 64; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (978,88 KB)

6.
Vitamin B12 v prehrani sodobnega človeka in ozaveščenost o njem med vegetarijanci in vegani
Mojca Brdovnik, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali ozaveščenost vegetarijancev in veganov o pomenu vitamina B12 v prehrani, razloge za sprejetje njihovega načina prehranjevanja, razširjenost uporabe prehranskega dopolnila z vitaminom B12 ter razloge za njegovo uporabo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 248 oseb, in sicer 56 % veganov, 22 % lakto-ovo vegetarijancev, 9 % ovo vegetarijancev, 7 % lakto vegetarijancev in 6 % preostalih (prevladujejo presnojedci, 1 frutarijanec, 4 osebe občasno uživajo ribe – pesci vegetarijanci). Kot najpogostejši razlog za sprejetje vegetarijanskega ali veganskega načina prehranjevanja so anketirani navedli moralno-etični (64 %); skrb za zdravje je prevladovalo zgolj pri četrtini vprašanih. Izmed vseh sodelujočih jih je 72 % navedlo, da uživajo prehransko dopolnilo z vitaminom B12. Kot najpogostejši razlog uporabe tega prehranskega dopolnila navajajo način prehranjevanja in preventivno uporabo. Anketiranci so dobro ozaveščeni o pomenu vitamina B12 v prehrani in o posledicah njegovega pomanjkanja, pomanjkljivo pa je poznavanje živil, ki ta vitamin vsebujejo. Mnenje, da osebe, ki imajo uravnoteženo, raznoliko in zdravo prehrano, ne potrebujejo prehranskih dopolnil, ne glede na način prehranjevanja, je med anketiranimi neopredeljeno. Ocena te trditve je statistično pomembna v povezavi z izobrazbo (Χ2 = 35,87); višja izobrazba se povezuje z ozaveščenostjo, da prehranska dopolnila ob uravnoteženi, raznoliki in zdravi prehrani niso potrebna.
Ključne besede: vitamin B12, prehranska dopolnila, prehrana, zdravje, vegetarijanstvo
Objavljeno: 22.09.2021; Ogledov: 57; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

7.
Izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom
Nikolina Ilievska, 2021, diplomsko delo

Opis: Mladostnice se v adolescenci srečajo z veliko spremembami na psihološkem in telesnem področju. V obdobju adolescence se večina mladostnic sreča s prvim ginekološkim pregledom; le-tega spremljajo različni občutki. Največkrat so to občutki sramu, nelagodja in strahu. V diplomskem delu želimo predstaviti izkušnje mladostnic s prvim ginekološkim pregledom. Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili »scoping« pregled znanstvene in strokovne literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, SAGE, Science Direct in CINAHL ter jih s pomočjo kontrolnih seznamov Joanna Briggs Institute (JBI) kritično ocenili. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Od skupno dobljenih 255 zadetkov smo v končno analizo vključili pet člankov. Rezultati so pokazali, da imajo mladostnice mešane občutke pred prvim ginekološkim pregledom. Mladostnice se želijo pred ginekološkim pregledom posvetovati z zdravstvenim osebjem. To omogoči zmanjšanje strahu mladostnice, izboljša njihovo raven znanja in zagotovi boljšo pripravljenost na prvi ginekološki pregled ter manj neprijetnih občutkov in izkušenj. Mladostnice se srečajo z mešanimi občutki pred prvim ginekološkim pregledom. Pomembno je, da so mladostnice o prvem ginekološkem pregledu dobro informirane. Pripravljenost na prvi ginekološki pregled zmanjša strah in neprijetne občutke ter prepreči slabe izkušnjo z ginekološkim pregledom.
Ključne besede: Mladostnik, prvi ginekološki pregled, doživljanje, reproduktivno zdravje.
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (514,02 KB)

8.
Pojav generalizirane anksiozne motnje med pandemijo Covid-19 pri zdravstvenih delavcih
Besarta Djinaj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Koronavirusna okužba COVID-19 vključuje respiratorne težave, pri katerih se najpogosteje pojavljajo simptomi suhega kašlja, vročine in utrujenosti. Zaradi hitrega širjenja virusa po svetu je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila stanje pandemije. To je imelo velik vpliv na zdravstvene delavce, saj je razglašeno stanje za njih pomenilo dodatno obremenitev. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv pandemije COVIDA-19 na razvoj generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Metode: V okviru zaključnega dela smo izvedli sistematičen pregled, analizo in sintezo literature s področja vpliva pandemije COVIDA-19 na pojavnost generalizirane anksiozne motnje pri zdravstvenih delavcih. Kakovost desetih identificiranih člankov smo ocenili s pomočjo orodja JBI za kritično presojo dokazov. Izvedena je bila tematska analiza ugotovitev. Rezultati: Analizirali smo 10 člankov, ki so ustrezali izbranim kriterijem. Ugotovljeno je bilo, da je v vseh analiziranih študijah vsaj četrtina zdravstvenih delavcev razvila simptome generalizirane anksiozne motnje. Na osnovi virov smo ugotovili, da se podatki razlikujejo po državah in času nastanka pandemije. Na njen razvoj je vplivalo več dejavnikov tveganja, kot so: mesto dela, strah pred okužbo, stres, pomanjkanje delovne sile, pomanjkanje zaščitne opreme, stigmatizacija ter vpliv socialnodemografskih dejavnikov. Razprava in sklep: Zaznan je porast pojava generalizirane anksiozne motnje med zdravstvenimi delavci. Organizacijska struktura zdravstvenega varstva je zaradi pandemije ogrožena in jo je treba neprestano na novo oblikovati. Zato je potrebno ustrezno vzdrževati delovno silo na ta način, da se ustrezno obravnava duševno zdravje zdravstvenih delavcev v času pandemije.
Ključne besede: mentalno zdravje, medicinske sestre, zdravniki, tesnoba, virus
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 120; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (561,88 KB)

9.
Kakovost življenja starostnikov v domačem okolju
Anja Mežan, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: S staranjem prebivalstva se vedno bolj zavedamo potrebe po boljšem obravnavanju kroničnih zdravstvenih težav. Obstaja precejšnje število raziskav, ki dokazujejo pomemben prispevek diplomiranih medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obvladovanju kroničnih težav, bolezni in izboljšanju kakovosti življenja starostnikov. Namen je bil ugotoviti kakovost življenja starostnikov v domačem okolju. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja, kot raziskovalni instrument pa vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije o kakovosti življenja (WHOQOL-BREF), vprašalnik Katz Index (ADL), instrument za oceno samostojnosti pri osnovnih življenjskih aktivnosti starostnikov in vprašalnik The Lawton (IADL) Scale, za oceno samostojnosti pri izvajanju aktivnosti v vsakdanjem življenju. Raziskovalni vzorec je zajemal 80 starostnikov, obravnavanih v patronažnem varstvu, in 80 starostnikov brez te obravnave. Rezultati: Višja samostojnost starostnikov pri opravljanju osnovnih življenjskih aktivnosti se pozitivno povezuje s kakovostjo življenja starostnikov (ρ = 0,684, p < 0,001) ter s kakovostjo življenja (ρ = 0,583, p < 0,001). Razlika v kakovosti življenja ni statistično značilna med skupino starostnikov, ki so v obravnavi v patronažnem varstvu in tisto, ki ni (U = 2710, p = 0,059), je pa statistično značilna razlika med skupinama glede zadovoljstva z zdravjem (U = 2140, p < 0,001). Razprava in sklep: Rezultati in njihova primerjava so pokazali, da je pomembno, da diplomirane medicinske sestre v patronažnem varstvu nudijo kakovostne, kompleksne in v potrebe starostnika usmerjene storitve. Ugotovili smo tudi, da so starostniki v večini zadovoljni s svojo kakovostjo življenja.
Ključne besede: patronažno varstvo, zdravstvena vzgoja, dejavniki kakovosti življenja, starejši ljudje, zdravje
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 151; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

10.
Zdravstvena oskrba zapornikov
Ksenija Vrbnjak, 2021, magistrsko delo

Opis: Pravica do zdravstvenega varstva je ustavno varovana kategorija človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katera se ne glede na osebne okoliščine in družbeni položaj posameznika mora zagotavljati vsakomur. Tudi okoliščina odvzema prostosti, zaradi prestajanja zaporne kazni ni nobena izjema. Čeprav upravičen odvzem prostosti ne pomeni kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, lahko le ta zaradi stresa in tesnobe, ki ju obsojenec pri tem doživlja, negativno vpliva na njegovo zdravje. To pomeni, da je potrebno zdravje zapornika spremljati ves čas prestajanja zaporne kazni ter mu nuditi ustrezno zdravstveno oskrbo. Za zdravstveno oskrbo obsojencev so primarno odgovorni pristojni regionalni zdravstveni domovi. Obsojencem pa zdravstveno oskrbo nudijo tudi zdravstveni delavci, zaposleni pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Po potrebi se obsojence napoti tudi k specialistom v zunanje zdravstvene ustanove. V primeru pomanjkljive zdravstvene oskrbe, obstaja tveganje kršitve 3. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Kršitve na predlog pritožnika presoja Evropsko sodišče za človekove pravice, katero je oblikovalo bogato sodno prakso s tega področja. Evropsko sodišče za človekove pravice s svojimi sodbami, države članice opominja, da je varovanje telesne celovitosti zapornika med drugim tudi dolžnost države. Dolžnost države je, da zagotovi spoštovanje dostojanstva obsojenca in zaprtih oseb ne izpostavlja trpljenju, večjemu kot je potrebno za dosego namena kaznovanja. Dolžnost države je torej, da se pred sprejemom obsojenca v zavod za prestajanje kazni zapora prepriča, da je le ta sposoben in primeren za prestajanje zaporne kazni. Nadalje mora država zapornikom zagotavljati primerno, kakovostno in varno zdravstveno oskrbo. Dolžnost države pa je tudi prilagoditev zdravstvenim potrebam obsojencev s posebnimi potrebami, kar je v Republiki Slovenijo še posebej problematično. Obsojenci, ki menijo, da jim je kršena pravica do ustrezne zdravstvene oskrbe imajo poleg pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice na voljo, tudi številna druga pravna sredstva na podlagi nacionalnih predpisov, s katerimi lahko zahtevajo odpravo kršitev ter povrnitev povzročene škode. Nad ustreznim zagotavljanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin bdijo Evropski odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja, Varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Ministrstvo za pravosodje ter predsednik pristojnega okrožnega sodišča.
Ključne besede: medicinsko pravo, zdravstvena oskrba, zdravljenje, zapor, zapornik, pravice zapornika, zdravje zapornika, zdravljenje zapornika
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 206; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (875,22 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici