| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 319
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Poznavanje in uporaba probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov pri uporabnikih spletnega omrežja
Kristina Martinović, 2021, magistrsko delo

Opis: Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki v ustreznih količinah delujejo koristno na zdravje gostitelja. Stimulacijo razvoja probiotičnih mikroorganizmov lahko pripišemo prebiotikom. Koncept sinbiotikov je kombinirati probiotike in prebiotike. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti poznavanje in uporabo probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov med uporabniki spletnega omrežja. Raziskava zaključnega dela je temeljila na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabljena je bila pozitivistična filozofija. V empiričnem delu smo naredili raziskavo s pomočjo prevedenega anketnega vprašalnika, ki je bil s pomočjo spletne ankete 1KA in socialnega omrežja Facebook razdeljen med javnost. Pridobljene podatke smo statistično uredili in analizirali (Microsoft Word 2010, Microsoft Excel 2010, IBM SPSS Statistic 25.0). Uporabljeni testi so bili Cramerjev koeficient korelacije, T-test, Hi-kvadrat test in bionomski test. Ugotovili smo, da sta poznavanje in uporaba probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov med uporabniki spletnega omrežja zelo dobra. Uporaba probiotikov, prebiotikov in sinbiotikov je v našem prostoru večja kot v predhodno opravljeni raziskavi. Odkrili smo, da stopnja izobrazbe in starost ne vplivata na uporabo le-teh. Signifikantna razlika je obstajala pri seznanjenosti s probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki glede na starost. Starejši anketiranci so slabše seznanjeni s probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki, kar odkrivajo tudi predhodne raziskave. Raziskava kaže, da bi anketiranci želeli uporabljati probiotike, kadar se jim predstavi njihovo delovanje in učinek na zdravje. Ustrezno znanje zdravstvenih delavcev je ključno, saj se vprašanja o ustreznih prehranskih dopolnilih, kamor sodijo probiotiki, prebiotiki in sinbiotiki, naslovijo na nas. Facebook se je izkazal kot dober pripomoček pri pridobivanju podatkov raziskave.
Ključne besede: Facebook, raziskovanje, mikroorganizmi, znanje, zdravje, medicinska sestra.
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 25; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Onkološki bolnik in samomorilnost
Mevludin Demirović, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Samomorilnost pri onkoloških bolnikih je pogosta in se najpogosteje pojavlja ob postavitvi diagnoze. Pomembno je odkrivanje povezanosti onkoloških bolezni in pojava želje po samomoru ter preventivno delovanje, pri čemer lahko uporabimo presejalne vprašalnike, medicinsko osebje pa mora biti strokovno usposobljeno in izurjeno pri prepoznavanju dejavnikov tveganja in pravočasnem ukrepanju. Metode: Zaključno delo je teoretične narave, uporabljena je deskriptivna metoda. Viri so pridobljeni iz podatkovnih baz: Medline, Pubmed ter Google Scholar. Upoštevani so vključitveni in izključitveni kriteriji. S pomočjo PRISME smo prikazali potek iskanja literature. Rezultati: Glavne kategorije dejavnikov tveganja za samomor so razdeljene na področje fizičnih (slaba fizična pripravljenost, kvaliteta življenja), psihičnih (anksioznost, depresija), socialnih (bela rasa, starejši bolniki, neporočeni bolniki) in fizioloških dejavnikov (komorbidnost). Za ukrepanje pa je ključno prepoznavanje takšnih dejavnikov pri onkološki bolnikih, pri čemer nam lahko pomaga uporaba presejalnih lestvic in orodij. Razprava in sklep: Prepoznavanje samomorilno ogroženih onkoloških bolnikov ostaja težaven proces, saj se depresivno razpoloženje in tesnobnost, lahko pri obravnavi skrijeta. Potrebno je vzpostaviti zaupen odnos z bolnikom, da se pridobi občutek varnosti. Pri zaposlenih v obravnavi onkološkega bolnika je potrebno ob vsem znanju uporabiti tudi empatijo (podajanje informacij na razumljiv način, pravilno obravnavo težav, ustrezen odnos). Ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju lahko zdravstveno osebje ob pojavu samomorilnosti skupaj z bolnikom poskuša reševati težave.
Ključne besede: onkologija, duševno zdravje, presejalna orodja, preventivni ukrepi, dejavniki tveganja
Objavljeno: 24.12.2020; Ogledov: 215; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

3.
Pogledi ljudi na izobraževanje in izobraženost
Sandra Bundalo, 2020, diplomsko delo

Opis: Kakovost življenja je odvisna od prirojenih in pridobljenih sposobnosti, na katere imajo posamezniki različen pogled. Temeljni pogoj za uspešen razvoj posameznika je zdrav organizem. Človekova osebnost se razvije pri procesu vzgoje, s katero je prepleteno izobraževanje. Poznamo različne vrste izobraževanja in različne izobraževalne programe. Bistvo vsega pa je, da ta proces prinaša pozitivne spremembe v človekovem življenju in vedenju. Glede na stopnjo izobrazbe se razlikujejo tudi stopnje zaposlenosti in različne ovire v osebnem ter v poklicnem razvoju. Vse to pa posledično vodi do socialne neenakosti in posledično stigmatizacije.
Ključne besede: izobraževanje, izobrazba, zaposlenost, zdravje, stigmatizacija
Objavljeno: 23.12.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (792,10 KB)

4.
Vpliv amalgamskih zalivk na zdravje
Dejan Furman, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zobni amalgam se uporablja v zobozdravstvu kot material za plombiranje zob. V svoji sestavi vsebuje približno 50 % živega srebra, ki spada med toksične kovine in predstavlja visoko nevarnost za zdravje ljudi in okolja. Namen raziskave je bil ugotoviti morebitne negativne vplive vstavljenih amalgamskih zalivk na zdravje ljudi ter negativne vplive na zdravje zobozdravstvenega osebja, ki rokuje z amalgamom. Metode: Uporabili smo pregled literature s kvalitativno vsebinsko analizo in sintezo. Ustrezno literaturo smo pridobili s pomočjo dveh mednarodnih podatkovnih baz in iskalnim nizom sestavljenim iz ustreznih ključnih besed. Podatkovni bazi sta podali 387 zadetkov, ki smo jih nato sistematično pregledali po smernicah PRISMA. Na osnovi sistematičnega pregleda smo izbrali 27 člankov za potrebe kvalitativne vsebinske analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo negativen vpliv amalgamskih zalivk na zdravje ustne sluznice in kože pri določenih ljudeh, vpliv na nastanek in potek nekaterih nevroloških in nevrodegenerativnih bolezni ter vpliv na potek nosečnosti. Ugotovili smo, da večji del ljudi po odstranitvi amalgamskih zalivk poroča o izboljšanju splošnega zdravstvenega stanja. Zaznali smo večje koncentracije živega srebra v krvi in urinu pri zobozdravstvenem osebju ter pogostejše poročanje o različnih zdravstvenih težavah v primerjavi z ostalo populacijo, ki pri svojem delu ni izpostavljena živemu srebru. Ugotovili smo negativen vpliv izpostavljenosti živemu srebru na potek nosečnosti zaposlenih žensk v zobozdravstvu. Sklep: Vpliv amalgamskih zalivk na zdravje predstavlja kompleksno problematiko, ki ima mnogo ovir pri raziskovanju. Potrebovali bi več neodvisnih raziskav, ki bi temeljito raziskale dosedanje nasprotujoče si trditve in podale več razpoložljivih dokazov z obravnavo določenih specifičnih povezav.
Ključne besede: amalgam, živo srebro, zdravje, škodljivi učinki, zobozdravstvo
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 54; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (671,09 KB)

5.
Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x
Alma Salkić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava zdravje starejših zaposlenih, ki delajo po principu štirih izmen v livarskem podjetju x. Delo v livarskem podjetju, na funkciji livarja, je že samo po sebi zahtevno zaradi velikih fizičnih naporov, izpostavljenosti visokim temperaturam, hrupu ipd. Dodatno delo otežuje tudi princip dela na štiri izmene. Splošno znano je, da se s staranjem človeka zmanjšujejo njegove psihofizične sposobnosti za delo. Magistrsko delo Vpliv štiri izmenskega dela na zdravje starejših zaposlenih v livarskem podjetju x je sestavljeno iz dveh delov – teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu spoznamo pojme štirih izmen, indeksa delovne zmožnosti, stresa, nočnega dela, zdravja zaposlenih in posebej izpostavimo vse pojme v povezavi s starejšimi zaposlenimi. V empiričnem delu pa analiziramo rezultate anketnega vprašalnika, razdeljenega med zaposlene v livarskem podjetju x. Rezultate analiziramo s statističnim orodjem SPSS. Zanima nas primerjava mlajših in starejših delavcev v povezavi s številom bolniških odsotnosti, rezultati indeksa delovne zmožnosti, stresom in spanjem. Ugotoviti želimo, ali obstajajo statistične razlike med tema dvema skupinama z namenom, da ozavestimo morebitno problematiko starejših zaposlenih v livarskem podjetju x. Zastavimo si šest raziskovalnih hipotez, za njihovo testiranje pa uporabimo metode t-test (independent samples t-test), Hi-kvadrat test in metodo Spearmanovega koeficienta. Starejše zaposlene v magistrskem delu definiramo kot starejše kot 41 let. Delež takih v livarskem podjetju x je 29 %. Zgolj 7 % starejših je svojo delovno zmožnost ocenilo z »najboljša delovna zmožnost«, kar je v primerjavi z mlajšimi znatno manjše, saj je ta odgovor izbralo kar 53 % mladih. Prav tako so starejši zaposleni bistveno bolj bolni kot mlajši zaposleni. Brez bolezni je kar 76 % mladih, medtem ko ugotavljamo, da ima kar 53 % starejših več kot eno bolezen (dve, tri ali več bolezni). Starejši zaposleni so tudi več bolniško odsotni (polovica jih izbere odgovor »10–24 dni« na leto, mladi v večini (47 %) izberejo odgovor »nič«). Zanimiva ugotovitev je, da ni statističnih razlik med povezavo starosti zaposlenega in količino stresa na delovnem mestu. Enako ne ugotovimo statističnih razlik pri količini spanja po končanem delu zaposlenega v povezavi s starostjo. Ugotovimo, da se starejši zaposleni v večini soočajo z dodatnimi težavami v delovnem okolju, ki jih prinaša proces staranja. Pomembno je, da v organizaciji prepoznamo te težave in iščemo možnosti za izboljšave pri delu s starejšimi. Na podlagi dobljenih rezultatov anketnega vprašalnika v empiričnem delu magistrskega dela predlagamo ukrepe za lažje obvladovanje stresa, bolj kakovostno spanje, manjše število bolniških odsotnosti ter izboljšanje indeksa delovne zmožnosti pri starejših zaposlenih. Verjamemo, da na tak način v podjetju ne investirajo zgolj v zaposlene, pač pa tudi v večjo produktivnost in v dvig konkurenčnosti.
Ključne besede: štiri izmensko delo, starejši zaposleni, indeks delovne zmožnosti, nočno delo, vpliv izmenskega dela na zdravje
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 85; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

6.
VPLIV IZVAJANJA GIBALNIH DEJAVNOSTI NA ZUNANJIH POVRŠINAH VRTCA NA IZOSTANKE OTROK IZ VRTCA ZARADI BOLEZNI
Sonja Lekan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv izvajanja gibalnih dejavnosti na zunanjih površinah vrtca na izostanke otrok iz vrtca zaradi bolezni je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Namen raziskave je bilo ugotoviti, ali gibalne dejavnosti otrok na zunanjih površinah vrtca vplivajo na njihovo zdravje. Cilj raziskave je bilo povezati podatke o izvajanju gibalnih dejavnosti na zunanjih površinah vrtca s podatki o izostankih otrok iz vrtca zaradi bolezni. V teoretičnem delu so predstavljeni pomen izvajanja gibalnih dejavnosti otrok na zunanjih površinah in posledice nezadostnega gibanja na svežem zraku v predšolskem obdobju. Opisane so tudi možnosti za izvajanje gibalnih dejavnosti predšolskih otrok na zunanjih površinah. Ob koncu teoretičnega dela so navedene dosedanje raziskave in ugotovitve, ki se navezujejo na vsebino tega diplomskega dela. V empiričnem delu so bili uporabljeni podatki, zbrani s kvantitativno tehniko – analizo dnevnikov šolskega leta 2018/2019. V raziskavo je bilo vključenih 29 skupin iz Vrtca Ivančna Gorica. To so bili otroci iz prvega in drugega starostnega obdobja. Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Pridobljeni podatki so bili kvantitativno obdelani z računalniškima programoma SPSS in Excel. Analiza vzorca je bila z deskriptivno statistiko prikazana s tabelami. Raziskava je pokazala, da otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti v zaprtih prostorih, večkrat izostanejo iz vrtca zaradi bolezni kot otroci, ki imajo več gibalnih dejavnosti na zunanjih površinah.
Ključne besede: gibalne dejavnosti, zunanje površine, predšolsko obdobje, zdravje, izostanek otrok iz vrtca
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 82; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (626,42 KB)

7.
Afektivni učinki branja novic na primeru tradicionalnega in senzacionalističnega poročanja
Timotej Glavač, 2020, magistrsko delo

Opis: V današnjem času so mediji v življenju vseprisotni. Njihova pomembna vloga je informiranje javnosti o svetovnem in lokalnem dogajanju, kar je pomembno za delovanje demokratične družbe. Zaradi trgu prilagajočega modela delovanja se je v zadnjih letih začel porast rumenih medijev in senzacionalizma, ki poleg želje po informiranju izkazuje primarno željo po dobičku. Sodobna novičarska pokrajina, tako v resnih kot rumenih medijih, vključuje mnogo negativnih informacij, ki bi lahko bile škodljive za posameznikovo duševno zdravje. V skladu s tem je bil namen naše raziskave pridobiti jasnejši vpogled v morebitne čustvene vidike spremljanja medijev. Pri tem so nas zanimale tudi razlike, ki se pojavijo ob spremljanju rumenih in resnih medijev. Raziskava, ki je bila izvedena s spletnim anketiranjem, v katerem je sodelovalo 176 udeležencev (66 moških in 107 žensk), starih od 15 do 65 let, je zajemala eksperimentalni del, v katerem smo preverjali učinke neposredne izpostavljenosti rumenim in resnim medijem glede na psihološko blagostanje udeležencev. V korelacijskem delu raziskave smo preverjali povezave med dolgoročnim spremljanjem resnih in rumenih medijev ter spremljanjem medijev na splošno in doživljanjem neprijetnih emocij. V tem delu so nas zanimale tudi razlike v navadah spremljanja medijev med spoloma in morebitne razlike v čustvenem odzivanju na novice. Eksperimentalni del ni pokazal statistično pomembnih razlik med eksperimentalnimi pogoji, nakazoval pa se je trend – udeleženci, izpostavljeni rumenemu mediju, so bili najbolje razpoloženi. Korelacijske raziskave niso pokazale statistično pomembne povezave med spremljanjem novic in doživljanjem neprijetnih čustev. Primerjava v dolgoročnem spremljanju resnega in rumenega medija ni pokazala statistično pomembnih razlik, trend pa je nakazoval, da bi morebitno dolgoročno spremljanje rumenih medijev lahko bilo povezano s slabšim blagostanjem. Primerjava med spoloma je pokazala pomembne razlike v spremljanju novic in čustvenem odzivanju nanje. Ugotovitve v magistrskem delu so razložene v skladu s trenutnimi psihološkimi spoznanji.
Ključne besede: resni mediji, rumeni mediji, senzacionalizem, duševno zdravje
Objavljeno: 09.11.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
Deepfake ali globoki ponaredki in njihov vpliv na medije ter družbo
Janja Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali pojem deepfake in njegov pojav, v povezavi s sodobno družbo, mediji in kriminaliteto. Je precej nov, zato njegovi vplivi še niso dovolj raziskani. Odstira problematiko zlonamerne izrabe tehnologij umetne intelligence, za manipulacijo občinstva. Sledenje ima negativne posledice za demokracijo, družbo in posameznike ter podjetja, saj ruši avtoriteto, uničuje ugled in vpliva na duševno zdravje žrtve. Varovalni mehanizmi in pravna praksa ga do sedaj še niso uspeli primerno opredeliti ali zaščititi njegovih potencialnih žrtev.
Ključne besede: deepfake, kriminaliteta, družba, duševno zdravje, vdor v zasebnost
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (544,85 KB)

9.
Pomen ohranjanja respiratornega zdravja pri bolniku s spastično tetraparezo
Sabina Repec, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: V diplomskem delu smo predstavili pomen čiščenja dihalnih poti – kot pomen ohranjanja respiratornega zdravja pri bolnikih s spastično tetraparezo. Osredotočili smo se na toaleto dihalnih poti s pomočjo aspiracije, z izvajanjem ustne higiene pri bolniku, masažo, respiratorno fizioterapijo, spreminjanjem lege bolnika in farmakološkim zdravljenjem. Namen diplomskega dela je opisati pomen ohranjanja respiratornega zdravja pri bolnikih s spastično tetraparezo. Metode: uporabljena je kvalitativna metoda – izvedli smo študijo primera. S starši pacienta s spastično tetraparezo, smo v domačem okolju izvedli intervju. Podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Ugotovili smo, da respiratorno zdravje vpliva na kakovost posameznikovega življenja ter se kaže kot problematika v mnogih življenjskih aktivnostih (dihanje, prehranjevanje in pitje, izločanje in odvajanje, gibanje in ustrezna lega, spanje in počitek, vzdrževanje normalne telesne temperature, razvedrilo ter bolečina). Razprava in sklep: Čiščenje dihalnih poti pomembno vpliva na respiratorno zdravje bolnikov s spastično tetraparezo, saj imajo le-ti, v primerjavi z zdravo populacijo, zmanjšano sposobnost samostojnega izkašljevanja in slabši imunski sistem. S pravočasnimi in ustreznimi ukrepi lahko pripomoremo k izboljšanju respiratornega in posledično celostnega zdravja bolnika. S tem njemu ter družini omogočimo boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: spastična tetrapareza, respiratorno zdravje, aspiracija, tehnike toalete dihalnih poti
Objavljeno: 30.10.2020; Ogledov: 152; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (357,26 KB)

10.
Promocija zdravja v podjetju x
Adrijana Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: Zdravje je naša največja vrednota, je temelj razvoja in blagostanja posameznika ter celotne družbe. Zdravje je splošna vrednota in bistveni vir za produktivno in kakovostno življenje vsakega posameznika in skupnosti kot celote. Zdravje je dinamično ravnovesje telesnih, duševnih, čustvenih, osebnih in socialnih prvin, ki ga vidimo v zmožnosti opravljanja vsakodnevnih funkcij in prilagajanja okolju. Pravice in dolžnosti delodajalcev in zaposlenih v zvezi z varnim delom in ukrepi so urejeni z Zakonom o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD. Zakon ima jasen namen, in sicer zagotoviti varno in zdravo delo. V njem so opredeljena načela, pravila ter aktivnosti, ki morajo posamezniku omogočiti uspešno opravljanje poklicnega dela in to brez škode za njegovo zdravje od prvega delovnega dne pa do konca delovne dobe. Promocija zdravja so skupna prizadevanja delavcev, delodajalcev in družbe, da bi izboljšali zdravje in dobro počutje na delovnem mestu. To lahko dosežemo s trudom, da bi izboljšali organizacijo dela in delovnega okolja, spodbujali zaposlene, da se udeležujejo zdravih dejavnosti, omogočali izbiro zdravega načina življenja in spodbujali osebnostni razvoj. Promocija zdravja na delovnem mestu so ciljani ukrepi in aktivnosti, ki jih delodajalec izvaja zaradi krepitve in ohranjanja telesnega in duševnega zdravja delavcev. Temo diplomskega seminarja smo si izbrali zato, ker je promocija zdravja v podjetjih slabo predstavljena ali pa sploh ni. Ker je trenutno gospodarsko stanje slabo, smo se odločili to temo podrobno raziskati. Veliko je tudi brezposelnih, veliko podjetij sploh ne izvaja programa promocije zdravja, veliko pa ga, ampak neuspešno. Največ je za to kriv delodajalec, saj mora ravno on predpisati program promocije zdravja pri delu, sestaviti Izjave o varnosti, oceniti tveganja za vsako delovno mesto v podjetju ter nato vse skupaj izvajati. Osredotočili smo se tudi na manjše podjetje, v katerem smo raziskali program promocije zdravja ter si postavili vprašanje, ali je mogoče program zasnovati. Najbolj pomembno za podjetje je, da so zaposleni zdravi in da se počutijo varne, kar posledično vodi k temu, da je podjetje uspešno. V diplomskem seminarju smo proučili, kaj mora vsebovati program promocije zdravja, ocena tveganja in Izjava o varnosti. V podjetju X pa smo preučili program promocije zdravja in se vprašali, ali ga je mogoče izboljšati. Ključni pogoj za uspešno podjetje je program promocije zdravja, saj brez programa ni zdravih, motiviranih zaposlenih, brez zaposlenih pa ni podjetja. Če ima podjetje zapisan dober program, bo podjetje uspešnejše in bolj zdravo.
Ključne besede: promocija zdravja, zdravje, promocija zdravja v podjetju, Zakon o varnosti in zdravju pri delu
Objavljeno: 16.10.2020; Ogledov: 139; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (728,42 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici