| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 46
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo gostov s programi vodne telovadbe v Termah Olimia : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Nejc Žugelj, 2022, diplomsko delo

Opis: Gostje danes zahtevajo in želijo več kot le prenočiti in jesti dobro. Tega se zavedajo tudi v Termah Olimia, d. d., kjer poleg osnovne turistične ponudbe ponujajo različne animacijske vsebine in programe. V diplomskem delu raziskujemo pomen in vpliv programov vodne animacije na zadovoljstvo gostov v Termah Olimia. Vodna telovadba tako v okviru animacije dodatno popestri dogajanje v termah in s tem nudi dodatno vrednost gostu, kateremu lahko ta poveča zadovoljstvo in posledično sproži željo k ponovnemu obisku. V teoretičnem delu so predstavljene definicije na temo zadovoljstva gostov, wellnessa, zdraviliškega turizma in vodne telovadbe v termah. V tem sklopu je zajeto tudi stanje in prihodnost Slovenije na področju zdraviliškega turizma. Po teoretičnem delu sledijo primeri prakse, kjer smo primerjali različne terme in njihovo ponudbo vodne telovadbe s Termami Olimia. Benchmark analizo smo podprli z marketinškim spletom 9P. Podrobneje smo opisali Terme Olimia, naredili SWOT analizo ter podali ugotovitve. Kvalitativno raziskavo smo izvedli z intervjuji zaposlenih v Termah Olimia, d. d., vezanimi na vodno telovadbo in kvantitativno z anketo o zadovoljstvu gostov z vodno telovadbo. Na koncu smo preverili raziskovalna vprašanja in hipoteze ter podali smernice oz. priporočila za nadgradnjo programov vodne telovadbe v Termah Olimia. Ugotovili smo, da Terme Olimia potrebujejo boljšo organizacijo prostora vodne telovadbe ter promocijo vodne telovadbe na spletni strani. Prav tako bi bilo treba poskrbeti za boljšo evalvacijo programov vodne telovadbe in v prihodnosti, dodati kakšen dodaten program vodne telovadbe in zaposliti dodatnega animatorja.
Ključne besede: zadovoljstvo gostov, zdraviliški turizem, wellness, turizem, vodna telovadba
Objavljeno v DKUM: 08.07.2022; Ogledov: 248; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (3,77 MB)

2.
Analiza zadovoljstva tujih turistov s turistično ponudbo v Termah Ptuj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Larisa Lorbek, 2022, diplomsko delo

Opis: Zdraviliški turizem je ena najstarejših oblik turizma, ki se v veliki večini navezuje na uporabo naravnih zdravilnih dejavnikov. Ker pa danes živimo v zelo hitrem času, je pomembno, da najdemo tudi čas za sprostitev in dobro počutje, kar pa nam omogoča široka paleta velneških storitev. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne pojme, kot so: turizem, turist, zadovoljstvo turistov, turistični proizvod in zdravje. Nato smo se posvetili zdraviliškemu turizmu in njegovi zgodovini, zdraviliščem v Sloveniji, Mestni občini Ptuj in Termam Ptuj. Ugotovili smo, da so se definicije osnovnih pojmov skozi čas spreminjale, kakor se je spreminjal tudi turizem. Sledil je empirični del raziskave – analiza zadovoljstva tujih turistov s turistično ponudbo v Termah Ptuj. Do pridobljenih podatkov smo prišli s pomočjo kvantitativne raziskave – sestavljenim anketnim vprašalnikom v angleškem in nemškem jeziku. Ugotovili smo, da so tuji turisti v povprečju zelo zadovoljni s turistično ponudbo in da imajo Terme Ptuj velik potencial za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: zadovoljstvo turistov, zdraviliški turizem, zdravilišča v Sloveniji, Mestna občina Ptuj, Terme Ptuj
Objavljeno v DKUM: 15.04.2022; Ogledov: 418; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

3.
Termalno kopališče z apartmajskim naseljem v Prekmurju : magistrsko delo
Jure Koudila, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo izdelali zasnovo termalnega kopališča z apartmajskim naseljem na stičišču treh prekmurskih občin: Murskosoboške, Puconske in Moravske, ki ponuja možen odgovor na razvoj tovrstne dejavnosti v regiji in na obravnavanem območju. Območje se nahaja v ruralnem okolju, in sicer severovzhodno od Murske Sobote. Lokacija je posebna zaradi neizkoriščene geotermalne vrtine z vsebnostjo kakovostne mineralne vode. Zasnova kompleksa temelji na povezovanju sodobne arhitekture z vernakularno in okolico. Koncept se naslanja na zasnove linearnih poti, na katere se po logičnem zaporedju priklapljajo različni programi, ki so značilne za ureditve prekmurskih vasi. Zasnova sledi smeri regionalne ceste, upošteva danosti reliefa in se odziva na osončenost lokacije. Volumni s programi se prilagajajo morfologiji okolja in so kar se da diskretno umeščeni v okolje. Stavbni elementi v kompleksu, ki so iz lesa, gline in slame, odgovarjajo na zapuščino vernakularne arhitekture območja. Umestitev kompleksa bi pomenila pridobitev dodatne ponudbe ter možnost za razvoj turizma in regionalni razvoj.
Ključne besede: arhitektura, zdraviliški turizem, termalno koplaišče, Prekmurje, Rimska čarda
Objavljeno v DKUM: 07.10.2021; Ogledov: 374; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (90,56 MB)

4.
Uvedba novega zdravstvenega produkta za arabsko tržišče
Žan Sekirnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Danes živimo v svetu, kjer sta postala aktivno preživljanje prostega časa in zdrav način življenja nujnost v vseh razvitih državah. Aktivno preživljamo tudi počitnice. V Rogaški Slatini deluje že od leta 2001 družinsko podjetje Grand Hotel Sava Rogaška, d. o. o., (v nadaljevanju GHSR). Podjetje želi s svojo prepoznavno ponudbo narediti korak naprej in se tako razlikovati od ostalih hotelskih ponudnikov v destinaciji. S politiko nenehnega vlaganja v kakovost nudijo gostom kakovostne hotelske storitve, s katerimi nagovarjajo zahtevnejše goste. Razen sodobnega konferenčnega centra, ponudbe visokokakovostne kulinarike in raznolikih dobropočutnih paketov, nudi podjetje od leta 2017 tudi zdravstveni produkt ROI Medico & Spa. Avtor magistrskega dela, ki je v GHSR zaposlen, želi v magistrski nalogi raziskati možnosti prodora podjetja z omenjenim produktom na nove trge. Kot strateško zanimiv je izbral arabski trg. Raziskava upravičenosti uvedbe novega zdravstvenega produkta na arabsko tržišče je povezana s spoznanjem, da ima v državah arabskega sveta večina prebivalcev prekomerno težo zaradi hitrega tempa življenja, narave dela in klimatskih pogojev. Prav to je razlog za porast srčnih in žilnih težav in zelo visok odstotek obolelosti prebivalstva za diabetesom tipa II. Zdravstveni produkt ROI Medico & Spa je usmerjen na ciljno skupino gostov, ki so pripravljeni za paket odšteti več od povprečnih obiskovalcev term, v zameno pa želijo zasebnost in visoko raven kakovosti storitve. Ključno vlogo pri prodoru na arabski trg imajo turstične agencije, ki že sodelujejo z arabskim trgom. S pomočjo anketnega vprašalnika, razposlanega med agencije, smo izvedli anketiranje in rezultate analizirali. Rezultati so nam pomagali pri preverjanju hipotez. V prvem, teoretičnem delu magisterskega dela, smo predstavili značilnosti in vrste zdravstvenega turizma ter strategijo prodora na novi trg. Teoretično smo predstavili tudi arabski svet in njegovo kulturo, ki je pomembna pri poslovanju. Drugi del magistrskega dela je praktično naravnan. Gre za poslovno raziskavo, v kateri smo opisali zdravstveni turizem v Sloveniji in podrobneje opredelili zdraviliški turizem v Rogaški Slatini. Predstavili smo družinsko podjetje GHSR in pripravili SWOT analizo trga, ki nam je pokazala, s kakšnimi priložnostmi, nevarnostmi, slabostmi in prednostmi se lahko podjetje sreča ob predvideni naložbi v nov zdravstveni produkt. S pomočjo prve hipoteze smo ugotavljali, za kateri zdravstveni ali lepotni program se gostje iz arabskega sveta večinoma odločijo. Pri drugi in tretji hipotezi pa smo preverili, kje in kako predstavniki turističnih agencij tržijo zdravstvene storitve Grand Hotela Sava Rogaška, d. o. o., in kateri so ključni produkti za predstavitve zdravstvenih storitev v katalogih in na poslovnih sejmih. Pri zadnji, četrti hipotezi, smo primerjali zasedenost hotela in prihodek podjetja pred uvedbo novega zdravstvenega produkta ROI Medico & Spa in po uvedbi. To analizo smo opravili s pomočjo statističnih podatkov podjetja GHSR. Med raziskavo pa se je pokazala tudi raznovrstna problematika, zato smo nanjo v sklepnem delu opozorili in predlagali izboljšave.
Ključne besede: : zdravstveni turizem, arabski svet, arabska poslovna kultura, zdraviliški turizem, Rogaška Slatina, Grand Hotel Sava Rogaška, d. o .o., ROI Medico & Spa
Objavljeno v DKUM: 22.01.2020; Ogledov: 810; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

5.
Turistični razvoj zdravilišča v Laškem
Petra Janežič, 2018, magistrsko delo

Opis: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Ključne besede: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Objavljeno v DKUM: 01.02.2018; Ogledov: 1660; Prenosov: 268
.pdf Celotno besedilo (4,62 MB)

6.
Oblikovanje strateškega programa v podjetju z dejavnostjo zdraviliškega turizma
Nisa Gabrijela Hribernik, 2017, magistrsko delo

Opis: Podjetja potrebujejo za svoj razvoj in obstoj ustrezna in zadovoljiva sredstva. Ker okolje podjetja ni statično in se stalno spreminja, se spreminjajo tudi razpoložljive dobrine za zadovoljitev potreb ter posledično tudi potrebe. Podjetja morajo vseskozi slediti spremembam na trgu in se jim ustrezno prilagajati. Trgi so pomembna sestavina življenjskega okolja podjetja, kjer se podjetja srečujejo in usklajujejo potrebe po dobrinah s svojo ponudbo. Najprej bomo proučili teoretična izhodišča integralnega managementa s poudarkom na strateškem managementu. Pridobljena teoretična spoznanja bomo v empiričnem delu uporabili pri oblikovanju strategij in določevanju strateških poslovnih področij ter pri izdelavi strateškega programa proučevanega podjetja. V empiričnem delu magistrskega dela bomo najprej predstavili proučevano podjetje, njegov nastanek in ključne spremembe v razvoju podjetja. Podrobneje pa se bomo posvetili strategijam in strateškim poslovnim področjem podjetja. Izvedli bomo razvojno analizo vizije, politike in strategij ter strukturno analizo podjetja. Ocenili bomo razvojno zmožnost podjetja in predviden razvoj okolja proučevanega podjetja. Sledila bo proučitev okoljskih priložnosti in nevarnosti za podjetje, razvojnih prednosti in pomanjkljivosti ter celovita presoja notranjega in zunanjega okolja podjetja s pomočjo SWOT analize. Sintezo zunanjih dejavnikov bomo povzeli s pomočjo EFAS tabel, sintezo notranjih dejavnikov pa s pomočjo IFAS tabele. Na koncu bomo podali predlog strategij za podjetje in uresničitveni program planiranega razvoja podjetja.
Ključne besede: strateški management, strateško poslovno področje, strateške poslovne enote, zdraviliški turizem, program razvoja, SWOT analiza.
Objavljeno v DKUM: 08.12.2017; Ogledov: 789; Prenosov: 91
.pdf Celotno besedilo (1,91 MB)

7.
TURIZEM NA PODEŽELJU V UPRAVNI ENOTI GORNJA RADGONA
Andreja Breznik, 2016, diplomsko delo

Opis: Skozi desetletja je turizem doživljal rast in razvoj ter je s svojo raznovrstnostjo in z bogato ponudbo postal ena izmed najhitreje rastočih gospodarskih dejavnosti na svetu. Obravnavano območje Upravne enote Gornja Radgona je podeželsko okolje z ugodno obmejno lego, s čimer ima možnosti, da postane območje z razvitim turizmom, ki bi bilo privlačno za širše množice, obenem pa bi ponujalo potencialna delovna mesta, prispevalo k hitrejšemu gospodarskemu razvoju in hitrejšemu razvoju tega območja. Zaradi tega smo preučili dosedanji razvoj turizma na podeželju na območju Upravne enote Gornja Radgona in podali smernice razvoja turizma na podeželju, in sicer v povezavi z zdraviliškim, vinskim in s sejemskim turizmom. S pomočjo študija obstoječih virov in literature ter z obiskom različnih turističnih ponudnikov, s pogovorom s predstavniki turističnih in vinogradniških društev, z zaposlenimi v turističnih zavodih, v Radgonskih goricah in Zdravilišču Radenci je moč sklepati, da je na območju UE Gornja Radgona turistična ponudba relativno dobra, predvsem glede števila ponudnikov. Največ je turističnih kmetij s hrano in pijačo ter vinotočev. Zagotovo primanjkuje turističnih kmetij z možnostjo nastanitve, saj sta na preučevanem območju samo dve takšni kmetiji, in turističnih kmetij z drugo ponudbo, ki bi poleg gostinskih storitev ponujale še negostinski del. Tovrstnih turističnih kmetij, ki gostom poleg gostinskih in nastanitvenih možnosti omogočajo še mnogo drugih dejavnosti in aktivnosti, se namreč v zadnjem času pojavlja vedno več, saj želijo dlje časa zadržati goste na kmetiji in jim ponuditi celovitejšo storitev.
Ključne besede: Območje Upravne enote Gornja Radgona, turizem na podeželju, turistične kmetije, vinski turizem, zdraviliški turizem, sejemski turizem
Objavljeno v DKUM: 07.10.2016; Ogledov: 1156; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (7,76 MB)

8.
UPORABA MOBILNIH TEHNOLOGIJ V PROMOCIJI ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Peter Planinc, 2016, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko je žepna pametna mobilna naprava postala zmogljivo večnamensko orodje, ki nam omogoča pomembno komunikacijo preko mobilnega svetovnega spleta takoj in od koderkoli. Lahko celo zatrdimo, da mobilna tehnologija v osnovi spreminja navade in stil našega življenja, tako v načinu pridobivanja željenih informacij kot tudi v načrtovanju in izvajanju turističnega udejstvovanja. Z izvedeno raziskavo, ki je temeljila na dveh tehničnih analizah in hevrističnem ocenjevanju, smo preverili, kako so se ponudniki slovenskega zdraviliškega turizma prilagodili in integrirali rešitve, ki uporabnikom mobilnih naprav omogočajo učinkovito pridobivanje informacij preko njihovih spletnih strani. Ugotovili smo, da je večina slovenskih ponudnikov zdraviliškega turizma že optimizirala svoje spletne strani, tako da te zagotavljajo kakovostno uporabniško izkušnjo tudi koristnikom mobilnih naprav. Primerjave podatkov z nam konkurenčnim zdraviliškim turizmom na Hrvaškem kažejo, da so njihove spletne strani manj optimizirane za ustrezno mobilno uporabo, kar bi lahko ocenili kot konkurenčno prednost slovenskega zdraviliškega turizma.
Ključne besede: mobilne tehnologije, mobilna naprava, zdraviliški turizem, e-turizem, mobilni internet
Objavljeno v DKUM: 23.09.2016; Ogledov: 1291; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

9.
TURIZEM IN MOŽNOSTI RAZVOJA TURIZMA V OBČINI LENDAVA
Katja Boh, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje geografski pregled občine Lendava z vidika možnosti turističnega razvoja. Razvoj območja sta zaznamovala odkritje in začetek črpanja nafte po 2. svetovni vojni, kar je spodbudilo razvoj industrije in priseljevanje; ob tem pa so naleteli tudi na zdravilno vodo. To je pomenil začetek turističnega razvoja Lendave. S pomočjo literature in virov je podan geografski oris občine Lendava z vidika turističnih dejavnosti. Opisana je turistična ponudba v občini: kulturne znamenitosti in naravne danosti, prireditve, opisana je turistična opremljenost, podani osnovni statistični podatki o turističnem obisku. Na podlagi turistične ponudbe in opremljenosti so opredeljene prednosti in omejitve pri razvoju turizma, načrti in usmeritve turizma v občini Lendava ter predlogi turističnih programov. Ob zdraviliškem turizmu ima občina Lendava možnosti tudi za razvoj ostalih oblik turizma. Naravne danosti in bogata kulturna dediščina predstavljata potencial predvsem za razvoj vinsko-kulinaričnega ter kulturnega turizma.
Ključne besede: Občina Lendava, Terme Lendava, turizem, turistična ponudba, zdraviliški turizem, kulturni turizem, vinsko-kulinarični turizem
Objavljeno v DKUM: 08.09.2016; Ogledov: 1869; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (4,53 MB)

10.
TURISTIČNI RAZVOJ TERM TOPOLŠICA
Maja Jelen, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdraviliški turizem je na prvem mestu med turističnimi ponudbami v Sloveniji in eden najstabilnejših turističnih produktov. Terme Topolšica so naravno zdravilišče, ki s svojo zdravilno hipotermalno oligomineralno vodo, blago gorsko klimo, zelenim okoljem ter vrhunsko medicinsko oskrbo v bližnji bolnišnici in zdravilišču samem, zagotavljajo oddih, primeren za ljudi z raznimi obolenji, s sodobnim wellness centrom in vodnim parkom pa privabljajo tudi ostale goste. Nahajajo se v naselju Topolšica, ki leži v dolini reke Toplica v občini Šoštanj, v zahodnem delu Šaleške doline. Termalno vodo so v Topolšici odkrili že v 16. stoletju, toplice šele v 19. stoletju odprli za javnost, sodoben zdraviliško turistični kompleks pa se je, predvsem zahvaljujoč ugodnim naravnim in družbenim pogojem, začel razvijati v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Razvoj term je pripomogel tudi k turističnemu razvoju celotnega naselja in okolice, priskrbel pa je tudi delovna mesta v turizmu. V razvoju turizma Term Topolšica najdemo več različnih razvojnih obdobij. Turistični promet se po obdobjih spreminja v skladu z dogajanjem v družbi ter turističnimi potrebami gostov. Razvoj turizma s sabo prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.
Ključne besede: Terme Topolšica, Šaleška dolina, zdraviliški turizem, naravno zdravilišče, termomineralna voda, turistični promet
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1675; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (5,59 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici