1. Obnova turistično-rekreativnih poti in športnega parka Janina v zdravilišču Rogaška Slatina : magistrsko deloGorazd Krofl, 2023, magistrsko delo Opis: Po osamosvojitvi leta 1991 je razvoj zdravilišča v Rogaški Slatini močno zamrl, s tem pa se je začela degradacija območij, ki niso bila neposredno povezana z zdraviliškim jedrom vendar tvorijo njegovo mejo in predstavljajo dostopna območja do zdraviliškega jedra.
Magistrsko delo obravnava problematiko povezave zdraviliškega jedra v Rogaški Slatini z okoliškimi gozdnimi območji, ki so prepredena s turističnimi in rekreativnimi potmi in z vzpostavitvijo klubskih prostorov v športnem parku Janina, izjemno kvalitetnem, a neizkoriščenem prostoru v neposredni bližini zdraviliškega jedra, kjer se danes nahaja samo smučišče.
Na podlagi prostorskih in tehničnih analiz je izdelana idejna zasnova revitalizacije ključnih območij, ki predstavljajo pomembna že obstoječa, a degradirana vozlišča preko katerih je mogoče zagotoviti kvalitetno širitev in nadgraditev zdraviliške, športne in turistične ponudbe tako domačinom kot gostom zdravilišča. Pri urejanju so uporabljeni osnovni prostorski posegi in elementi, arhitekturni jezik pa je enovit in zadržan ter prilagojen obstoječi raščeni ali grajeni krajini.
Ključne besede: Rogaška Slatina, zdravilišče, rekreacija, turizem, revitalizacija, športni park, gozdne poti, arhitekturna zasnova
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 110
 Celotno besedilo (49,20 MB) |
2. Arhitekturna zasnova term v Draškovcu : magistrsko deloDražen Mlinarić, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo predstavili idejno zasnovo term v Draškovcu. Eden izmed naših ciljev je, da krajane spomnimo na skoraj pozabljen projekt, o katerem je govora že vrsto let, a vidnega napredka ni. Drugi cilj je, da z arhitekturno zasnovo in danim programom zagotovimo bolj kakovostno zdravstveno storitev in dvig življenjskega standarda okoliških naselij. Terme bi prispevale k razvoju turističnega sektorja in omogočile hitrejši razvoj turizma spodnjega Medžimurja.
Obravnavana lokacija je v majhni medžimurski vasici Draškovec, v južnem delu Medžimurja, v bližini reke Drave. Naloga je razdeljena na dva tematska sklopa. Prvi, raziskovalni del, predstavlja temelje za konceptualno zasnovo term. Sestavljajo ga opredelitve pojma terme, ki so pomemben zdravilni dejavnik, ter študije referenčnih primerov in analiza obravnavanega območja. V zaključku raziskovalnega dela je predstavljena sinteza analize z opisom ter s prednostmi in slabostmi območja. Projektni del predstavlja vodilne ideje pri zasnovi koncepta kot tudi sam konceptualni razvoj. Projekt je konceptualno zasnovan v treh delih. Prvi del so terme, medtem ko je južni del predviden za zunanjo cono počitka. Vzhodni del, ki se navezuje na streho, je namenjen športu in rekreaciji.
Ključne besede: arhitektura, Draškovec, terme, wellness, spa, zdravilišče, šport
Objavljeno v DKUM: 20.06.2022; Ogledov: 823; Prenosov: 169
Celotno besedilo (58,08 MB) |
3. Analiza zadovoljstva tujih gostov v Zdravilišču Radenci : magistrsko deloGregor Černoga, 2019, magistrsko delo Opis: Turizem je hitrorastoča dejavnost po vsem svetu, ki vsebuje gospodarske, okoljske in kulturne vidike, ki igrajo pomembno vlogo pri spodbujanju potrošnje in trgovine. Zaradi kompleksnosti panoge so v turizmu potrošniki, gostje še posebej pozorni na kakovost storitev, ki so jih deležni, zato se od zaposlenih v turističnem sektorju pričakuje, da kot izvajalci storitev gostu pričarajo srečo in zadovoljstvo. Še posebej je to opazno v zdraviliški dejavnosti, s katero se ukvarjajo tudi Zdravilišče Radenci, kjer so zaposleni največ v stiku z gosti, hkrati pa jim ponujajo cel sklop različnih storitev, s čimer vprašanje zadovoljstva gostov postane veliko bolj kompleksno. Zatorej gostoljubje obstane le tako, da se gosta vedno postavi na prvo mesto, kljub temu da je pod vprašajem še tako obrobna operativna zadeva ali načrt. V magistrskem delu smo naredili raziskavo zadovoljstva tujih gostov. Podatke smo pridobivali z anketnim vprašalnikom, ki smo jih pri analiziranju rezultatov obdelali z različnimi statističnimi kazalniki, kot so povprečje, mediana, standardni odklon, najnižja in najvišja vrednost ter frekvence in relativne frekvence (odstotki). Za preverjanje hipotez smo uporabili korelacijsko analizo za ugotavljanje povezanosti med spremenljivkami, regresijsko analizo za ugotavljanje vpliva med spremenljivkami ter t-test za neodvisne vzorce za ugotavljanje razlik med povprečji dveh skupin anketirancev. Narejena raziskava je prikazala aktualno stanje zadovoljstva gostov v Zdravilišču Radenci. Podjetju smo s tem prikazali prednosti in slabosti v ponudbi, s čimer smo jim dali iztočnice za načrtovanje njihovih aktivnosti v prihodnosti.
Ključne besede: Turizem, zadovoljstvo gostov, zdraviliška dejavnost, Zdravilišče Radenci
Objavljeno v DKUM: 11.04.2019; Ogledov: 2255; Prenosov: 232
Celotno besedilo (511,64 KB) |
4. Turistični razvoj zdravilišča v LaškemPetra Janežič, 2018, magistrsko delo Opis: Zdravilišče v Laškem z več kot 160-letno tradicijo spada med eno najpomembnejših in poznanih zdravilišč v Sloveniji. V magistrski nalogi z naslovom Turistični razvoj zdravilišča v Laškem smo predstavili razvoj zdravilišča, vse od odkritja prvih termalnih vrelcev na območju Laškega do danes, ko se je zdravilišče razvilo v sodobni turistični center, ki se od leta 2008 imenuje Thermana d.d., družba dobrega počutja. Center pod eno streho združuje dva turistična kompleksa. To sta star tradicionalni del, kjer je še danes zdravilišče, in nov sodobni del s Termalnim centrom in kongresnimi dvoranami. Izvajajo različne vrste turizma, kot so zdraviliški, poslovni, kongresni in izletniški, obenem pa z raznoliko in kakovostno ponudbo privabljajo domače in tuje obiskovalce. S pomočjo statističnih podatkov smo v magistrskem delu analizirali turistični promet v obdobjih med letoma 1960 in 2015. V preteklosti so v termah prevladovali klasični zdraviliški gostje, ki so prihajali predvsem na zdravljenje, v zadnjem desetletju pa je delež gostov, ki obiščejo terme zaradi sprostitve, oddiha in poslovnih storitev, začel naraščati. Menjava strukture gostov je povezana z izgradnjo sodobnega turističnega centra in z zmanjševanjem števila oseb, ki so v zdravilišče napotene preko zdravstvenega zavarovanja. Na razvoj zdravilišča so vplivali ugodni naravni in družbeni pogoji. Glavni naravni dobrini območja sta termalna voda in blaga mikroklima Laškega. Izgradnja Južne železnice v 19. stoletju je omogočila gospodarski razvoj območja, saj bi drugače ostal v zatonu. Ker Thermana d.d. zaposluje skoraj petsto ljudi, je pomemben člen pri zmanjševanju brezposelnosti v savinjski statistični regiji.
Ključne besede: zdraviliški turizem, termalna voda, Zdravilišče Laško, naravnogeografske in družbenogeografske značilnosti Laškega, izletniške točke
Objavljeno v DKUM: 01.02.2018; Ogledov: 2285; Prenosov: 338
Celotno besedilo (4,62 MB) |
5. Naravnogeografske značilnosti Občine Radenci kot prednost za promocijo turizmaMarko Pintarič, 2016, diplomsko delo Opis: Občina Radenci sodi med razvite slovenske turistične destinacije naravnih zdravilišč in je hkrati mednarodno poznana po kvalitetnih virih mineralne vode, pod zaščitno znamko Radenska tri srca. Namen diplomskega dela je predstaviti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek naravnih virov ‒ mineralne in geotermalne vode ‒ ter njihov potencial skozi čas, od odkritja do danes. S pomočjo študija strokovne literature, splošnega poznavanja kraja, internetnih virov in pogovorov z udeleženci smo ustvarili podlago za diplomsko delo. Nova razvojna paradigma razvoja podeželja OECD in skupna kmetijska politika EU sta prinesli nov pogled na podeželski prostor, kjer ni več v ospredju kmetijski sektor ampak večsektorski pristop, s poudarkom na prostoru in ob upoštevanju vseh udeležencev na osnovi lokalnih iniciativ od spodaj navzgor – holistični pristop. Glavni cilj naloge je, s pobudami od spodaj navzgor, poudariti naravnogeografske značilnosti, ki so omogočile nastanek kvalitetnih naravnih virov. Te vire, predvsem pojav številnih izvirov mineralne in termalne vode, bi morala občina izkoristiti kot argument pri skupni promociji turizma. Poudarek bi moral biti na bogati zgodovinski tradiciji in na kvaliteti naravnih virov. S povezavo vseh udeležencev turistične ponudbe v Radencih bi Radenci kot prepoznaven zdraviliško-turističen kraj dobili večjo dodano vrednost v turističnih ponudbah. Le-te bi s svojimi programi pritegnile več turistov; posledično bi se lahko uvajala nova delovna mesta, ki so osnova za nadaljnji razvoj samega kraja.
Ključne besede: naravni vrelci, mineralna voda, Radenci, nova paradigma razvoja podeželja, turizem, Radenska, Zdravilišče Radenci
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 1799; Prenosov: 350
Celotno besedilo (3,37 MB) |
6. Vključevanje knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča dobrnaMateja Kerin, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava staro metodo zdravljenja z vodo, katere utemeljitelj je bil nemški duhovnik Sebastian Kneipp. Čeprav je metoda drugod po svetu dobro poznana, je v Sloveniji še vedno ne poznamo najbolje. S tem namenom smo želeli v teoretičnem delu bolj nazorno predstaviti in raziskati knajpanje kot naturopatsko metodo, kako se je razvilo in katere stebre zdravljenja zajema. Prav tako smo se osredotočili na ponudbo knajpanja v zdravilišču Dobrna, kjer smo v praktičnem delu s pomočjo metode anketiranja raziskali, kako dobro je knajpanje poznano gostom zdravilišča in kako so zadovoljni s storitvami knajpanja. S pomočjo dobljenih rezultatov smo preverili zastavljene hipoteze. V zaključku diplomskega dela smo zajeli svoje ugotovitve, ideje in predloge za vključevanje knajpanja v zdraviliško ponudbo zdravilišča Dobrna.
Ključne besede: zdravje, knajpanje, naturopatija, zdraviliška ponudba, zdravilišče Dobrna
Objavljeno v DKUM: 27.03.2017; Ogledov: 1595; Prenosov: 217
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. ANALIZA ZDRAVILIŠKE IN VELNEŠKE PONUDBE V TERMAH RESORT D.O.O. V RIMSKIH TOPLICAHŠpela Pavlenč, 2016, diplomsko delo Opis: Zdraviliški turizem je najstarejša oblika turizma. Temelji segajo v balneologijo. Balneologijo imenujemo znanost o kopelih (balneum – kopel) in zdravilnih vodah ter o njihovi kemični sestavi in njihovem učinku na človeški organizem. Zdravljenje v termalnih zdraviliščih je terapevtski ukrep. Zdravilišča pridobijo status na temelju potrjenega naravnega zdravilnega dejavnika. Dopolnjujejo pa jih še z dodatnimi terapevtskimi ukrepi.
Velneška dejavnost je danes ena najhitreje rastočih panog, saj postaja skrb za zdravje in kvaliteto življenja v sodobni družbi vedno bolj izrazita.
Velnes pomeni celostni in zdrav način življenja, ki se odraža v splošnem, dobrem počutju posameznika. Upošteva vsa načela sodobne preventive in je uravnotežen življenjski slog, ki ga dosežemo z osnovnimi sestavinami: telesnim gibanjem, zdravo prehrano, duševno aktivnostjo in osebno sprostitvijo.
V diplomski nalogi se v empiričnem delu osredotočamo na analizo zdraviliške in velneške ponudbe v Termah Resort d.o.o. v Rimskih Toplicah. V primarni raziskavi analiziramo zadovoljstvo uporabnikov velneških in zdraviliških storitev in predlagamo izhodišča za nove velneške programe.
Ključne besede: velnes, zdravilišče, Rimske toplice, kakovost storitev
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 1789; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,97 MB) |
8. TURISTIČNI RAZVOJ TERM TOPOLŠICAMaja Jelen, 2016, diplomsko delo Opis: Zdraviliški turizem je na prvem mestu med turističnimi ponudbami v Sloveniji in eden najstabilnejših turističnih produktov. Terme Topolšica so naravno zdravilišče, ki s svojo zdravilno hipotermalno oligomineralno vodo, blago gorsko klimo, zelenim okoljem ter vrhunsko medicinsko oskrbo v bližnji bolnišnici in zdravilišču samem, zagotavljajo oddih, primeren za ljudi z raznimi obolenji, s sodobnim wellness centrom in vodnim parkom pa privabljajo tudi ostale goste. Nahajajo se v naselju Topolšica, ki leži v dolini reke Toplica v občini Šoštanj, v zahodnem delu Šaleške doline.
Termalno vodo so v Topolšici odkrili že v 16. stoletju, toplice šele v 19. stoletju odprli za javnost, sodoben zdraviliško turistični kompleks pa se je, predvsem zahvaljujoč ugodnim naravnim in družbenim pogojem, začel razvijati v sedemdesetih letih dvajsetega stoletja. Razvoj term je pripomogel tudi k turističnemu razvoju celotnega naselja in okolice, priskrbel pa je tudi delovna mesta v turizmu.
V razvoju turizma Term Topolšica najdemo več različnih razvojnih obdobij. Turistični promet se po obdobjih spreminja v skladu z dogajanjem v družbi ter turističnimi potrebami gostov. Razvoj turizma s sabo prinaša tako pozitivne kot negativne posledice.
Ključne besede: Terme Topolšica, Šaleška dolina, zdraviliški turizem, naravno zdravilišče, termomineralna voda, turistični promet
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 2043; Prenosov: 290
Celotno besedilo (5,59 MB) |
9. PREVAJALSKI IZZIVI NA PRIMERU SLOVENSKO-NEMŠKE ZDRAVILIŠKE TERMINOLOGIJESuzana Klausner, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu je s pomočjo različnih avtorjev in prevodoslovno-teoretičnega ozadja opredeljen pojem prevajanja. Proces prevajanja, vlogo in položaj prevoda opazujemo skozi različna zgodovinska obdobja. Po temeljitem preučevanju uveljavljanja prevodoslovja kot vede, se dotaknemo Leipziške šole, njenih predstavnikov ter opredelitve funkcij prevajanja, pri čemer naletimo na pomanjkljivosti upoštevanja različnih aspektov. V nadaljevanju proučujemo funkcionalističen pristop prevajanja ali kot ga je kasneje poimenoval Hans Vermeer, teorijo skoposa. Poudariti velja, da je Vermeer presegel svoje predhodnike, saj meni, da je izhodiščno besedilo zgolj ponudba informacije oz. le eden izmed mnogih virov informacij. Justa Holz-Mänttäri nam ponuja teorijo prevodne dejavnosti, v okviru katere prevajalcu pripisuje veliko večji razpon dejavnosti, kot so mu jih pripisovale dosedanje teorije. Nato se naloga osredotoči na besedilno tipologijo Katharine Reiß, ki pravi, da je od tipa besedila in njegovega značaja odvisna ustrezna metoda prevajanja.
Glede na to, da v empiričnem delu analiziramo dve strokovni besedili, so izpostavljene njune glavne značilnosti in dejavniki, ki jih moramo upoštevati pri prevajanju.
V okviru empiričnega dela se dotaknemo primerjave ponudbe in pomena zdravilišč v Sloveniji in Avstriji. V nadaljevanju proučujemo pojmovanje besed terme, zdravilišče, kopališče in wellness v slovenskem in nemškem jeziku. Podana je primerjava slovenskega in avstrijskega zdraviliškega turizma, pri čemer opazujemo informativno in promocijsko funkcijo posamezne spletne strani ter njeno vizualno podobo, podobnosti in razlike med izhodiščnim in ciljnim besedilom. Nato analiziramo usklajenost ter skladnost med izhodiščnim in ciljnim besedilom, kjer so pod drobnogledom izpostavljeni slovnica, pravopis, besedni zaklad, slogovna sredstva ter kulturološka vpetost. Iz analize sledi primerjava pravilnosti in napak, ki se pojavljajo tako v izhodiščnem kot ciljnem besedilu. Ob morebitnih napakah je podana ustreznejša rešitev.
Ključne besede: Prevod in prevajanje, Leipziška šola, teorija skopos, prevodna dejavnost, besedilna tipologija, strokovno besedilo, prevajanje strokovnih besedil, prevajalski proces, terme, zdravilišče, kopališče, wellness, zdraviliški turizem, informativna in promocijska funkcija, vizualna podoba, usklajenost in skladnost izhodiščnega in ciljnega besedila.
Objavljeno v DKUM: 14.10.2013; Ogledov: 2544; Prenosov: 270
Celotno besedilo (2,56 MB) |
10. PREDLOG NOVEGA KONCEPTA TRŽENJA, TEMELJEČEGA NA MREŽENJU, ZA IZBRANO SLOVENSKO DESTINACIJOAna Jutriša, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: V diplomskem seminarju z naslovom »Predlog novega koncepta trženja, temelječega na mreženju, za izbrano slovensko destinacijo« smo raziskovali možnosti, kako privabiti do vseh turistični ponudnikov v destinaciji Obsotelje in Kozjansko več gostov s pomočjo mreženja.
V uvodnem poglavju smo najprej opredelili problem in področje raziskovanja ter namen, cilje in osnovne trditve raziskave. V nadaljevanju smo navedli predpostavke, omejitve in metode raziskave, ki smo jih uporabljali pri raziskovanju problema.
V drugem poglavju smo se seznanili s temeljnim konceptom turistične destinacije s poudarkom na mreženju turističnih nosilcev za potrebe trženja. Ugotovili smo, na kaj moramo biti pozorni pri oblikovanju trženjskega spleta destinacije in kaj vse sooblikuje celokupno turistično storitev.
Tretje poglavje je namenjeno opisu danosti destinacije Obsotelje in Kozjansko, kjer smo najprej identificirali in analizirali ključne turistične ponudnike v občinah Rogatec, Rogaška Slatina in Podčetrtek. S pomočjo intervjuja smo ugotovili, kakšno je trenutno stanje sodelovanja med turističnimi ponudniki in njihovo pripravljenost za partnerstvo. Z analizo ankete, ki smo jo opravili med tujimi hotelskimi gosti, nastanjenimi v Rogaški Slatini in Podčetrtku, pa smo dobili smernice za predloge k izboljšavi trenutne turistične ponudbe destinacije.
V četrtem poglavju smo predstavili gostinsko podjetje Marka, d. o. o., ki bi lahko s svojim intenzivnejšim sodelovanjem s turističnimi ponudniki destinacije v večji meri prispevalo k raznovrstnosti regijske turistične podobe.
V zadnjem, petem in sklepnem poglavju smo povzeli ključne ugotovitve in zaključili s predlogi izboljšav na področju mreženja lokalnih turističnih ponudnikov.
Ključne besede: turistična destinacija, mreženje, trženje, Obsotelje in Kozjansko, zdravilišče, podjetje Marka, d. o. o., gastronomija, turistični ponudniki, turistična ponudba, dvorec Strmol.
Objavljeno v DKUM: 28.11.2011; Ogledov: 2512; Prenosov: 209
Celotno besedilo (850,16 KB) |
