| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
SLOVENSKA TERMALNA ZDRAVILIŠČA KULTURNOZGODOVINSKI RAZGLEDI
Simona Pangrčič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena kratka kulturna zgodovina slovenskih termalnih zdravilišč s kulturnozgodovinskim razgledom. Območja zdravilišč so geografsko orisana. Opisan je kulturnozgodovinski razvoj zdravilišč, razen za novonastala iz srede 20. stoletja. Po poglavjih so za vsako zdravilišče opisana lega, zgodovina kraja, okolica, zgodovina zdravilišča z morebitno legendo o nastanku, terapevtske posebnosti in lastnosti vode ter njihova današnja ponudba. V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna raziskovalna metoda, pri zgodovinskih dejstvih in osebah pa zgodovinska metoda.
Ključne besede: Slovenska termalna zdravilišča, kulturna zgodovina, legenda, okolica, lastnosti vode, terapevtske posebnosti, ponudba.
Objavljeno: 28.01.2021; Ogledov: 156; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

2.
Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč
Matic Koležnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi Prevodna in terminološka analiza slovensko-nemških spletnih strani izbranih slovenskih zdravilišč želimo analizirati pravopisno, slovnično in slogovno raven nemškega prevoda spletnih strani devetih slovenskih naravnih zdravilišč v primerjavi z izvirnim slovenskim besedilom. Pogosto se namreč srečujemo z neustrezno in dobesedno prevedenimi turističnimi besedili in deli besedil, ki ne nagovarjajo nemško govorečih turistov in niso zapisani v skladu z njihovimi kulturno-specifičnimi prvinami in normami. Ne glede na gospodarski pomen turizma v Sloveniji, predvsem zdraviliškega turizma kot paradnega konja slovenske turistične ponudbe, so prevedene spletne strani določenih zdravilišč pomanjkljive. Raziskovalni korpus pričujoče magistrske naloge sestavlja analiza devetih slovenskih zdravilišč in term, ki svojo ponudbo ponujajo in oglašujejo v več jezikih, saj želijo privabiti čim več tujih gostov. V Sloveniji je število nemško govorečih gostov, glede na bližino Avstrije in Nemčije, ključnega pomena, saj 20,07 % tujih nočitev ustvarijo ravno Nemci in Avstrijci (podatek iz leta 2018). V mednarodnem prostoru je na področju turistične ponudbe vse večja konkurenca, zato so ustrezno prevedene in vizualno prilagojene spletne strani pomemben del uspešnega poslovanja vsakega podjetja. V nalogo je vključena analiza ustreznosti slikovnega gradiva in njegovega vpliva na vizualizacijo ponudbe na spletu. V sodobnem času avdiovizualnih medijev je ob ustreznih promocijsko-prodajno naravnanih prevodih nujno imeti zanimivo in ustrezno promocijo/prepoznavnost in vizualizacijo zdraviliško-turistične ponudbe. Magistrsko delo obravnava strokovno turistično terminologijo, ki od prevajalca, kot strokovnjaka za medkulturno posredovanje, ob prevajalskih kompetencah zahteva poznavanje turistične stroke. Turističnooglaševalska besedila naj bi bila prevedena ustrezno in jasno ter imela promocijsko-prodajno in apelativno funkcijo. Teoretični del magistrske naloge je podprt s prevodnimi teorijami z vidika prevodnih strategij po Vinayu in Darbelnetu ter z Vermeerjevo teorijo skoposa. V empiričnem delu so prikazane apelativna vloga slikovnega gradiva na spletu in razlike/neustreznosti med slovenskim izhodiščnim besedilom ter nemškim prevodom. Na podlagi ugotovljenih in analiziranih pravopisnih, slogovnih in slovničnih nivojev so podani predlogi o prevodnih izboljšavah v nemškem jeziku.
Ključne besede: prevodoslovje, prevajalske strategije, slovenska zdravilišča, teorija skoposa, turističnooglaševalska besedila, spletna ponudba.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 396; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

3.
Vpliv obiska termalnih zdravilišč na oblikovanje zdravih navad
Katja Kokot, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi smo se posvetili zdraviliškemu turizmu, ki je ena izmed najstarejših in najbolj stabilnih panog turizma. Ker je posameznikov vsakdanjik čedalje bolj naporen, skrb za zdravje postaja človekova prioriteta. Zato nas je zanimalo, kako obisk term oz. zdravilišč vpliva na oblikovanje zdravih navad obiskovalcev. Diplomska naloga obsega teoretični del, v katerem smo opredelili načela zdraviliškega turizma, njegov razvoj, ponudbo slovenskih zdravilišč, predstavili izsledke dosedanjih raziskav o vplivu potovanj in obiskovanja zdravilišč na zdravje posameznikov, kot tudi pojasnili pojem navada, zdrav življenjski slog in predstavili proces pridobivanja navad. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik o zdravih navadah v vsakdanjem življenju in tekom bivanja v termah. Zbrane rezultate smo obdelali s programom SPSS, in sicer s pomočjo opisne in multivariatne statistike za preverjanje hipotez. Glavne ugotovitve so pokazale, da ne obstajajo statistično značilne razlike v zdravem vedenju v vsakdanjem življenju in tekom bivanja v vseh termah oz. zdraviliščih. Prav tako ni statistično značilnih razlik med vedenjem obiskovalcev v zdraviliščih in obiskovalcev v termah, ki nimajo statusa zdravilišča. Vsekakor pa obstajajo statistično značilne pozitivne razlike v vedenju posameznikov, ki so kupili zdravstveno usmerjeni paket, v primerjavi s tistimi, ki tega niso storili.
Ključne besede: zdravilišča, terme, življenjski slog, zdrave navade, wellness
Objavljeno: 08.10.2018; Ogledov: 653; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Vpliv prihoda različnih skupin turistov po državni pripadnosti na obseg turističnega obiska v Rogaški Slatini med letoma 1953 in 2012
Uroš Horvat, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku je analiziran obseg turističnega obiska v Rogaški Slatini v zadnjih šestdesetih letih v povezavi z državno pripadnostjo turistov. Ugotovljeno je, da je bil turistični obisk ves čas bolj ali manj odvisen od prihoda turistov iz le nekaj najpomembnejših držav. Spremembe turističnih tokov so zato posledično močno vplivale na njegov obseg in značilnosti. V celotnem obdobju so večino turistov v kraju predstavljali tuji turisti. Obdobje do konca 80. let so zaznamovali predvsem turisti iz drugih republik bivše Jugoslavije in Avstrije, drugo polovico 90. let in po letu 2000 iz Italije, po letu 2010 pa iz Ruske federacije. Turisti iz Slovenije so bili najpomembnejša skupina turistov le v 90. letih, to je v času največje krize v zdravilišču.
Ključne besede: turizem, tuji turisti, bivanje, zdravilišča, Rogaška Slatina, Slovenija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 598; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici