1. 8-tedenski program za preoblikovanja telesa : diplomsko deloNino Rat, 2024, diplomsko delo Opis: Vadbeni protokol je natančno določen načrt, ki se uporablja pri vadbi ali rehabilitaciji. Ta protokol običajno vsebuje natančna navodila o tem, katere vaje izvajati, kako dolgo trajajo, koliko ponovitev ali serij naj se izvede, kako pogosto naj se izvaja vadba in kakšna naj bo intenzivnost. Vadbeni protokoli so oblikovani tako, da dosežejo specifične cilje, kot so izboljšanje moči, vzdržljivosti, gibljivosti ali rehabilitacija po poškodbi. Pomembno je, da se vadbeni protokoli prilagodijo posameznikovim potrebam, sposobnostim in ciljem ter da jih izvajamo pod strokovnim nadzorom, še posebej v primerih rehabilitacije ali zahtevnejših vadbenih programov.
V sklopu diplomske naloge sem naredil študijo primera, kar pomeni, da sem za izvedbo vadbenega programa kot tudi meritve uporabil samo enega moškega kandidata. Glede na zastavljene cilje so končne meritve bile uspešne, saj sem uspešno dosegel vse cilje, ki sem si jih zadal pred pripravo 8 – tedenskega programa za preoblikovanje telesa.
Ključne besede: preoblikovanje telesa, hipertrofija, zdrava prehrana
Objavljeno v DKUM: 12.06.2024; Ogledov: 113; Prenosov: 12
 Celotno besedilo (7,76 MB) |
2. Življenjski slog generacije Z in njen odnos do zdrave prehrane : diplomsko deloValentina Bedrač, 2024, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil identificirati odnos slovenskih potrošnikov v starostni skupini 18-26 let do uživanja zdrave prehrane kot tudi prepoznavanje ključnih dejavnikov pri nakupu živil. V nalogi smo ugotavljali, ali generacija Z živi zdrav življenjski slog. Na osnovi spletne ankete, ki smo jo izvedli marca 2023 med 246 slovenskimi potrošniki, smo ugotovili, da med najbolj zdrava živila uvrščajo žita, oreščke in semena, ribe in njene izdelke, med, sadje, zelenjavo ter mineralno vodo. Poleg tega je raziskava identificirala štiri latentne faktorje, ki jih potrošniki upoštevajo pri nakupu zdrave hrane, in sicer: izvor in pozitivni učinki na zdravje (12,1 % celotne variabilnosti), marketing (11,8 %), cena in podpora pri nakupu in pripravi (9,4 %) ter senzorične lastnosti (7,9 %). Velika večina mladih meni, da živijo v varnem okolju (87 %) in da redno hidrirajo svoje telo (65 %). Glede na rezultate lahko trdimo tudi, da se skoraj tretjina mladih ukvarja s športom, da redno telovadi, skrbi za svoje duševno zdravje in se redno utrjuje. Najslabše rezultate smo zabeležili pri trditvah, ki se nanašata na redno uživanje zdrave hrane in na redno razstrupljanje telesa. Raziskava daje pomemben vpogled v vedenje in dojemanje mladih do zdrave prehrane v Sloveniji. Rezultati zagotavljajo dragocene informacije za proizvajalce živil in prehranskih izdelkov v smislu trženja in komunikacijske strategije. Poleg tega lahko oblikovalci politike uporabijo posredovane informacije za spodbujanje pomena javnega zdravja v družbi.
Ključne besede: zdrava prehrana, življenjski slog, mladi, potrošnja, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.04.2024; Ogledov: 333; Prenosov: 53
Celotno besedilo (1,54 MB) |
3. Pilotni prodajni avtomati z živili v bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialno varstvenem zavodu : magistrsko deloAnja Kac, 2023, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati z živili so v zadnjih letih vse bolj pod drobnogledom, saj je njihova ponudba največkrat sestavljena iz izdelkov, ki imajo visoko energijsko vrednost, visoko vrednost maščob, sladkorjev in soli. Zdravstveni in socialnovarstveni zavodi bi morali predstavljati zgled pri ponudbi zdravih živil v prodajnih avtomatih, saj veljajo kot vodilne institucije za promocijo zdravega prehranjevanja. V magistrskem delu smo preverjali kupne navade potrošnikov s spremljanjem prodaje na prodajnih avtomatih s standardno ponudbo in na prodajnih avtomatih z bolj zdravo ponudbo živil. Kupne navade smo preverjali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskavo smo izvajali v izbrani bolnišnici, zdravstvenem domu in v javnem socialnovarstvenem zavodu v štajerski regiji, v letu 2021 in 2022. V raziskavi smo ugotovili, da dosedanji pregled standardne ponudbe prodajnih avtomatov prikazuje dejstvo, da so le-ti v večini napolnjeni s prigrizki in pijačami z nizko hranilno in visoko energijsko vrednostjo. Zdrave izbire so le redko na voljo. Rezultati statistične analize potrjujejo, da ponudba v prodajnih avtomatih vpliva na izbiro potrošnikov, saj bi se kupci zaradi bolj zdrave ponudbe živil statistično značilno večkrat odločili za nakup na prodajnem avtomatu. Raziskava prav tako potrjuje, da so potrošniki mnenja, da je prodajni avtomat z bolj zdravo ponudbo živil primernejši za nameščanje v zdravstvenih in socialnovarstvenih ustanovah. Mednarodne aktivnosti za uveljavljanje takega tipa živil v prodajnih avtomatih dajejo spodbudne rezultate. Z različnimi ukrepi, kot je informiranje o pomenu zdrave prehrane ter postopno povečevanje ponudbe bolj zdravih živil v prodajnih avtomatih, bomo sčasoma oblikovali okolje, v katerem bo zdrava in uravnotežena izbira preprosta.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, bolnišnice, zdravstveni domovi, socialnovarstveni zavod
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 532; Prenosov: 51
Celotno besedilo (2,94 MB) |
4. Seznanjenost študentov zdravstvene nege s smernicami zdravega prehranjevanja in upoštevanje teh smernic v njihovi prehraniTjaša Šuligoj, 2023, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravo prehranjevanje je ključnega pomena, saj zagotavlja potrebne hranilne snovi za pravilno delovanje telesa. Z uravnoteženo prehrano študenti vzdržujejo zdravo telesno težo, krepijo imunski sistem in zmanjšajo tveganje za nastanek kroničnih bolezni. Zdrava prehrana spodbuja tudi dobro duševno zdravje ter kognitivne funkcije in s tem izboljša sposobnost učinkovitega učenja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno in opisno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 193 študentov dodiplomskega študija na eni izmed zdravstvenih fakultet iz severovzhodne Slovenije. Rezultate smo statistično obdelali in jih analizirali ter prikazali v obliki tabel in grafov v programu Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo smernice zdrave prehrane. Rezultati so pokazali, da anketirani najbolje poznajo priporočila o dnevnem vnosu tekočine, maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov in soli. 73,1 % študentov zaužije tri do pet obrokov dnevno in 73,6 % si jedi pri mizi ne dosoljuje. Ugotovili smo tudi, da poznavanje priporočene količine dnevno zaužite soli ne vpliva na to, da si študenti hrane ne dosoljujejo pri mizi (p = 0,396).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da študenti najbolje poznajo priporočen dnevni vnos tekočine, nasičenih maščobnih kislin in maščob. Ugotovili smo tudi, da ne obstaja povezava med poznavanjem pravilnega dnevnega vnosa soli in dosoljevanjem jedi pri mizi. Večina študentov si hrane pri mizi ne dosoljuje.
Ključne besede: zdrava prehrana, študenti, znanje, smernice zdravega prehranjevanja
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 320; Prenosov: 55
Celotno besedilo (861,36 KB) |
5. Pomen družinskega sloga za gibalno športno aktivnost in zdravo prehrano predšolskih otrok : diplomsko deloSara Kolman, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen družinskega sloga za gibalno športno aktivnost in zdravo prehrano predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu je najprej nekaj besed namenjenih temu, da je zelo pomembno razmerje med vnosom in porabo energije in kako se je življenjski slog družin bistveno spremenil, odkar je med nami tehnologija. Nato smo predstavili življenjski slog in kako stres v življenju v veliki meri vpliva na življenjski slog posameznika. V naslednjem poglavju smo opredelili družino in kaj vse spada k družinskemu okolju. Opisali smo tudi pomen otrok v družini in kako so otroci povsem odvisni od staršev. Opredelili smo tudi gibalno športno aktivnost nasploh in v družini, vključevanje otrok v le-to ter kaj so posledice premajhne športne aktivnosti.
V empiričnem delu smo s pomočjo table prikazali odgovore, ki smo jih pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Le-ta je zajemal vprašanja, ki so se nanašali na pogostost, pomembnost in rednost zdrave prehrane in športnih gibalnih aktivnosti v družinah. Vse anketirane osebe so bili starši predšolskih otrok. Vsako tabelo smo interpretirali na podlagi pridobljenih rezultatov. Prišli smo do ugotovitve, da ima življenjski slog na prehrano in gibalno športno aktivnost predšolskih otrok velik vpliv, saj so otroci v veliki meri odvisni od prehrane in gibalno športnih aktivnosti, ki jim jih nudijo starši.
Ključne besede: družinski slog, zdrava prehrana, gibalno športna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 959; Prenosov: 54
Celotno besedilo (1,04 MB) |
6. Promocija fermentiranih živil kot del javne prehrane v slovenskih vrtcihJasna Godec, 2021, magistrsko delo Opis: Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Fermentirana živila v prvi vrsti ohranjajo in zagotavljajo raznolikost prehrane, hkrati pa tudi blagodejno učinkujejo na zdravje, pospešujejo prebavni trakt, izboljšujejo imunski sistem in zmanjšujejo simptome intolerance na laktozo. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, in sicer na analizi zbranih prosto dostopnih jedilnikov v javnih vrtcih podravske in primorske regije. Uporabili smo namensko vzorčenje. Rezultati: Obstajajo statistično pomembne razlike zastopanosti posameznih fermentiranih živil v jedilnikih glede na regije, in sicer pri jogurtu t = - 4,596 (p < 0,001), skuti t = 3,618 (p < 0,001), kefirju t = - 3,451 (p = 0,001) in kislem zelju t = 2,798 (p = 0,005). Obstajajo pa tudi statistično pomembne razlike med pojavnostjo posameznih fermentiranih živil glede na letni čas pri kislem zelju t = - 3,677 (p < 0,001) in kisli repi t = - 2,081 (p = 0,038). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da so fermentirana živila zastopana v jedilnikih javnih vrtcev v regijah, kljub temu da ne obstajajo jasna navodila oziroma smernice NIJZ. Potrebno jih je uvrstiti v prehranske piramide, ter okrepiti promocijo le teh pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: zdrava prehrana, otroci, fermentirana živila, zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 968; Prenosov: 85
Celotno besedilo (1,58 MB) |
7. Uvajanje avtomatov z zdravo prehrano v zdravstvene in socialno varstvene ustanove ter na fakultete v SlovenijiNastja Habjanič, 2020, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati predstavljajo del prehranske ponudbe, ki ima velik vpliv na zdravje posameznika. Eden izmed ključnih ciljev glede ustrezne prehrane in telesne dejavnosti je zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih ter na fakultetah. Namen raziskave je bil ugotoviti nakupne navade na prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ter na fakultetah. Izvedli smo anketo, v katero je bilo vključenih 1000 anketirancev splošne populacije v Sloveniji. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj. Ugotovili smo, da, zaradi hitrega tempa življenja in dolge odsotnosti od doma zaradi služb, šole itd., se anketiranci v veliki meri poslužujejo nezdravih izbir v prehranjevalnih avtomatih, vendar bi si v le-teh, sodeč po odgovorih, želeli bolj zdrave ponudbe. Rezultati prikazujejo, da bi se 73 % anketirancev posluževalo zdrave izbire hrane v prodajnih avtomatih, če bi ta bila na voljo ter da se največ nakupov opravi v javnih ustanovah in na fakultetah. Z rezultati smo dokazali, da obstaja povezava med nakupom hrane iz prodajnega avtomata in razpoložljivim časom anketiranca. Rezultati bodo uporabljeni v okviru projekta MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru Programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, zdravstvene ustanove, socialno varstvene ustanove, fakultete
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 1328; Prenosov: 167
Celotno besedilo (1,53 MB) |
8. Kakovost življenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijoŠpela Polak, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Za vsakega starša je kakovost življenja otroka na prvem mestu. Kronična vnetna črevesna bolezen je doživljenjska, z različnimi zagoni, vmesnimi daljšimi in krajšimi remisijami. Pravilen izbor prehrane daje otroku dovolj energije v njihovem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da uživajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj tako prejmejo vsa hranila, ki jih telo potrebuje. V zaključnem delu smo predstavili kronično vnetno črevesno bolezen pri otroku in vpliv prehrane na kakovostnejše življenje otrok.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. V empiričnem delu smo uporabili anonimen vprašalnik, ki je obsegal 15 vprašanj. Namenjen je bil staršem otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili pisno statistiko.
Rezultati: 90 % vseh anketiranih staršev otrok, ki je sodelovalo v raziskavi potrjuje, da ima njihov otrok kakovostno življenje kljub bolezni. Starši bi otrokovo splošno zdravje ocenili kot dobro v 55 %. Ugotovili smo, da se pri otrocih pojavlja enak vzorec prehrane (mastna in pikantna hrana), ki poslabša bolezenske znake kronične vnetne črevesne bolezni. Starši otrok so enotni, da največ informacij o prehrani pridobijo od zdravnika in medicinske sestre.
Diskusija: Zdravnik in medicinska sestra imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja otroka. Starše in otroka učita o življenju s kronično vnetno črevesno boleznijo. Poudarjata o pomembnosti prehrane, ki v veliki meri pripomore k boljšemu življenju.
Ključne besede: kronična bolezen, otroci, zdrava prehrana, starši, medicinska sestra, zdravstveno – vzgojno delo, motivacija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1316; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,09 MB) |
9. Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenjaMaša Štaleker, 2020, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 1313; Prenosov: 175
Celotno besedilo (864,87 KB) |
10. Osnovnošolci in debelostDavid Osterc, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji smo priča epidemiji debelosti otrok. Živimo v tako imenovanem ˝debelilnem okolju ˝, v katerem je prevelik vnos hrane v telo in majhna poraba energije oz. zaužite hrane. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke debelosti pri osnovnošolcih, njihov odnos do telesne dejavnosti in do zdrave prehrane.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 91 anketiranih učencev od 5.-9. razreda osnovne šole. Sodelovalo je 51 deklic in 40 fantov. Podatke smo analizirali in predstavili s programom Microsoft Excel ter jih predstavili opisno in z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko učencev ima prekomerno telesno maso in koliko učencev ima probleme z debelostjo. Ugotovili smo, da so učenci, ki hodijo v višje razrede bolj težki ter imajo zato zvišan ITM od učencev, ki hodijo v nižje razrede. Velika večina učencev ima primerno telesno maso glede na starost in telesno višino, se pravilno prehranjujejo ter se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo.
Diskusija in zaključek: Raziskava nam je pokazala, da so zbrani podatki, zelo dobri in kažejo smernice izboljšanja na področju osnovnošolcev in debelosti. Vendar še velja vztrajati naprej pri zdravstveni vzgoji učencev o pomenu zdrave prehrane in pomenu telesne dejavnosti.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, telesna dejavnost, zdravstvena vzgoja, telesna masa.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1987; Prenosov: 242
Celotno besedilo (760,03 KB) |
