1. Pomen družinskega sloga za gibalno športno aktivnost in zdravo prehrano predšolskih otrok : diplomsko deloSara Kolman, 2022, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen družinskega sloga za gibalno športno aktivnost in zdravo prehrano predšolskih otrok je sestavljeno iz dveh delov, iz teoretičnega in empiričnega dela.
V teoretičnem delu je najprej nekaj besed namenjenih temu, da je zelo pomembno razmerje med vnosom in porabo energije in kako se je življenjski slog družin bistveno spremenil, odkar je med nami tehnologija. Nato smo predstavili življenjski slog in kako stres v življenju v veliki meri vpliva na življenjski slog posameznika. V naslednjem poglavju smo opredelili družino in kaj vse spada k družinskemu okolju. Opisali smo tudi pomen otrok v družini in kako so otroci povsem odvisni od staršev. Opredelili smo tudi gibalno športno aktivnost nasploh in v družini, vključevanje otrok v le-to ter kaj so posledice premajhne športne aktivnosti.
V empiričnem delu smo s pomočjo table prikazali odgovore, ki smo jih pridobili na podlagi anketnega vprašalnika. Le-ta je zajemal vprašanja, ki so se nanašali na pogostost, pomembnost in rednost zdrave prehrane in športnih gibalnih aktivnosti v družinah. Vse anketirane osebe so bili starši predšolskih otrok. Vsako tabelo smo interpretirali na podlagi pridobljenih rezultatov. Prišli smo do ugotovitve, da ima življenjski slog na prehrano in gibalno športno aktivnost predšolskih otrok velik vpliv, saj so otroci v veliki meri odvisni od prehrane in gibalno športnih aktivnosti, ki jim jih nudijo starši.
Ključne besede: družinski slog, zdrava prehrana, gibalno športna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 10.06.2022; Ogledov: 329; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
2. Promocija fermentiranih živil kot del javne prehrane v slovenskih vrtcihJasna Godec, 2021, magistrsko delo Opis: Prehrana in način življenja pomembno vplivata na naše zdravje in počutje. Zdrava prehrana je še posebej pomembna za otroke in mladostnike, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Fermentirana živila v prvi vrsti ohranjajo in zagotavljajo raznolikost prehrane, hkrati pa tudi blagodejno učinkujejo na zdravje, pospešujejo prebavni trakt, izboljšujejo imunski sistem in zmanjšujejo simptome intolerance na laktozo. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, in sicer na analizi zbranih prosto dostopnih jedilnikov v javnih vrtcih podravske in primorske regije. Uporabili smo namensko vzorčenje. Rezultati: Obstajajo statistično pomembne razlike zastopanosti posameznih fermentiranih živil v jedilnikih glede na regije, in sicer pri jogurtu t = - 4,596 (p < 0,001), skuti t = 3,618 (p < 0,001), kefirju t = - 3,451 (p = 0,001) in kislem zelju t = 2,798 (p = 0,005). Obstajajo pa tudi statistično pomembne razlike med pojavnostjo posameznih fermentiranih živil glede na letni čas pri kislem zelju t = - 3,677 (p < 0,001) in kisli repi t = - 2,081 (p = 0,038). Razprava in sklep: Ugotovili smo, da so fermentirana živila zastopana v jedilnikih javnih vrtcev v regijah, kljub temu da ne obstajajo jasna navodila oziroma smernice NIJZ. Potrebno jih je uvrstiti v prehranske piramide, ter okrepiti promocijo le teh pri otrocih in mladostnikih.
Ključne besede: zdrava prehrana, otroci, fermentirana živila, zdravje
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 477; Prenosov: 52
Celotno besedilo (1,58 MB) |
3. Uvajanje avtomatov z zdravo prehrano v zdravstvene in socialno varstvene ustanove ter na fakultete v SlovenijiNastja Habjanič, 2020, magistrsko delo Opis: Prodajni avtomati predstavljajo del prehranske ponudbe, ki ima velik vpliv na zdravje posameznika. Eden izmed ključnih ciljev glede ustrezne prehrane in telesne dejavnosti je zagotavljanje zdravih prehranskih izbir za bolnike, osebje in obiskovalce v sistemu zdravstvenega varstva in socialno varstvenih zavodih ter na fakultetah. Namen raziskave je bil ugotoviti nakupne navade na prodajnih avtomatih v zdravstvenih in socialno varstvenih ustanovah ter na fakultetah. Izvedli smo anketo, v katero je bilo vključenih 1000 anketirancev splošne populacije v Sloveniji. Anketni vprašalnik je vseboval 18 vprašanj. Ugotovili smo, da, zaradi hitrega tempa življenja in dolge odsotnosti od doma zaradi služb, šole itd., se anketiranci v veliki meri poslužujejo nezdravih izbir v prehranjevalnih avtomatih, vendar bi si v le-teh, sodeč po odgovorih, želeli bolj zdrave ponudbe. Rezultati prikazujejo, da bi se 73 % anketirancev posluževalo zdrave izbire hrane v prodajnih avtomatih, če bi ta bila na voljo ter da se največ nakupov opravi v javnih ustanovah in na fakultetah. Z rezultati smo dokazali, da obstaja povezava med nakupom hrane iz prodajnega avtomata in razpoložljivim časom anketiranca. Rezultati bodo uporabljeni v okviru projekta MOJA IZBIRA = VEŠ, KAJ JEŠ IZBIRA, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije v okviru Programov na področju prehrane in telesne dejavnosti za zdravje do leta 2022.
Ključne besede: prodajni avtomati, zdrava prehrana, zdravstvene ustanove, socialno varstvene ustanove, fakultete
Objavljeno v DKUM: 30.09.2020; Ogledov: 780; Prenosov: 131
Celotno besedilo (1,53 MB) |
4. Kakovost življenja otrok s kronično vnetno črevesno boleznijoŠpela Polak, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Za vsakega starša je kakovost življenja otroka na prvem mestu. Kronična vnetna črevesna bolezen je doživljenjska, z različnimi zagoni, vmesnimi daljšimi in krajšimi remisijami. Pravilen izbor prehrane daje otroku dovolj energije v njihovem vsakdanjem življenju. Pomembno je, da uživajo zdravo uravnoteženo prehrano, saj tako prejmejo vsa hranila, ki jih telo potrebuje. V zaključnem delu smo predstavili kronično vnetno črevesno bolezen pri otroku in vpliv prehrane na kakovostnejše življenje otrok.
Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. V empiričnem delu smo uporabili anonimen vprašalnik, ki je obsegal 15 vprašanj. Namenjen je bil staršem otrok s kronično vnetno črevesno boleznijo. Podatke smo s pomočjo programa Microsoft Office Excel analizirali in obdelali. Za interpretacijo smo uporabili pisno statistiko.
Rezultati: 90 % vseh anketiranih staršev otrok, ki je sodelovalo v raziskavi potrjuje, da ima njihov otrok kakovostno življenje kljub bolezni. Starši bi otrokovo splošno zdravje ocenili kot dobro v 55 %. Ugotovili smo, da se pri otrocih pojavlja enak vzorec prehrane (mastna in pikantna hrana), ki poslabša bolezenske znake kronične vnetne črevesne bolezni. Starši otrok so enotni, da največ informacij o prehrani pridobijo od zdravnika in medicinske sestre.
Diskusija: Zdravnik in medicinska sestra imata pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnega življenja otroka. Starše in otroka učita o življenju s kronično vnetno črevesno boleznijo. Poudarjata o pomembnosti prehrane, ki v veliki meri pripomore k boljšemu življenju.
Ključne besede: kronična bolezen, otroci, zdrava prehrana, starši, medicinska sestra, zdravstveno – vzgojno delo, motivacija
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 731; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,09 MB) |
5. Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenjaMaša Štaleker, 2020, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Objavljeno v DKUM: 08.09.2020; Ogledov: 818; Prenosov: 147
Celotno besedilo (864,87 KB) |
6. Osnovnošolci in debelostDavid Osterc, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišče in namen: V Sloveniji smo priča epidemiji debelosti otrok. Živimo v tako imenovanem ˝debelilnem okolju ˝, v katerem je prevelik vnos hrane v telo in majhna poraba energije oz. zaužite hrane. Namen raziskave je bil ugotoviti vzroke debelosti pri osnovnošolcih, njihov odnos do telesne dejavnosti in do zdrave prehrane.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno raziskovalno metodologijo. Podatke smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika. Raziskovalni vzorec je zajemal 91 anketiranih učencev od 5.-9. razreda osnovne šole. Sodelovalo je 51 deklic in 40 fantov. Podatke smo analizirali in predstavili s programom Microsoft Excel ter jih predstavili opisno in z grafi.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, koliko učencev ima prekomerno telesno maso in koliko učencev ima probleme z debelostjo. Ugotovili smo, da so učenci, ki hodijo v višje razrede bolj težki ter imajo zato zvišan ITM od učencev, ki hodijo v nižje razrede. Velika večina učencev ima primerno telesno maso glede na starost in telesno višino, se pravilno prehranjujejo ter se redno ukvarjajo s telesno dejavnostjo.
Diskusija in zaključek: Raziskava nam je pokazala, da so zbrani podatki, zelo dobri in kažejo smernice izboljšanja na področju osnovnošolcev in debelosti. Vendar še velja vztrajati naprej pri zdravstveni vzgoji učencev o pomenu zdrave prehrane in pomenu telesne dejavnosti.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, učenci, telesna dejavnost, zdravstvena vzgoja, telesna masa.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 1140; Prenosov: 200
Celotno besedilo (760,03 KB) |
7. Prehrana nosečnice z anemijo zaradi pomanjkanja železaTjaša Grajner, 2019, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Anemija zaradi pomanjkanja železa je ena izmed pogostih bolezenskih stanj v nosečnosti. Najpogosteje se pojavi zaradi povečane potrebe po železu. S prehrano z veliko železa in železovimi preparati, preprečujemo nastanek posledic pri materi in plodu. Namen diplomskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade nosečnic z anemijo zaradi pomanjkanja železa.
Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalni inštrument smo uporabili vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 30 nosečnic z anemijo zaradi pomanjkanja železa, ki so obiskale izbrani dispanzer za žene.
Rezultati: Ugotovili smo, da 80 % nosečnic dobi dovolj informacij o prehrani bogati z železom. Nasvete o prehrani upošteva 50 % nosečnic. Enkrat na dan uživa meso 20 % nosečnic, sadje 47 % nosečnic, žita 23 % nosečnic, ter temno listnato zelenjavo 7 % nosečnic. 30 % nosečnic uživa ribe dvakrat na teden.
Diskusija in zaključek: Raziskava pokaže, da nosečnice z anemijo zaradi pomanjkanja železa, delno upoštevajo priporočila o prehrani bogati z železom. Nadaljnje delo bi bilo smiselno usmeriti v prehranske delavnice v okviru dispanzerjev za žene. Zlasti zdravstveni delavci lahko s promocijo ustrezne prehrane v nosečnosti vplivajo na izboljšanje prehranjevalnih navad nosečnic.
Ključne besede: anemija v nosečnosti, pomanjkanje železa, medicinska sestra, zdrava prehrana, nosečnost
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1069; Prenosov: 207
Celotno besedilo (535,31 KB) |
8. Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otrokaKatja Sever, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga družine za zdravo prehranjevanje predšolskega otroka smo v teoretičnem delu predstavili zdravo prehrano predšolskega otroka. Zajeli smo zdrave in nezdrave prehranjevalne navade predšolskih otrok ter se osredotočili na vlogo družine pri zdravem prehranjevanju predšolskega otroka. Vključili smo tudi vlogo vrtca, saj ocenjujemo, da družina in vrtec korakata z roko v roki pri navajanju predšolskih otrok na zdravo prehranjevanje. Ob koncu smo zajeli še težave, ki se najpogosteje pojavljajo pri prehranjevanju predšolskega otroka. V empiričnem delu smo predstavili rezultate izvedene raziskave, katere namen je bil ugotoviti, kakšne so prehranjevalne navade družin s predšolskimi otroki, kako družina vpliva na zdravo prehranjevanje in prehranjevalne navade predšolskega otroka ter kakšna je vloga vrtca pri tem. V raziskavo je bilo vključenih 200 staršev predšolskih otrok iz različnih vrtcev v Prekmurju. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo družine s predšolskimi otroki zdrave prehranjevalne navade, družina in vrtec pa v veliki meri pozitivno vplivata na prehranjevanje predšolskega otroka. Pozitivne ugotovitve so, da starši poskrbijo za vsakodnevno zaužit zajtrk predšolskega otroka, družine dnevno zaužijejo tri do pet obrokov. Starši predšolske otroke vključujejo v pripravo obrokov in pogrinjkov, veliko družin s predšolskimi otroki obroke pripravlja doma, več kot polovica staršev pa otroke omejuje pri uživanju prevelikih količin sladkorja in maščob. Rezultati kažejo tudi, da otroci skoraj ne pijejo gaziranih pijač. Več kot polovica družin s predšolskim otrokom hrano prideluje doma, če hrano kupijo pa preverjajo poreklo in sestavine izdelka. Starši prehrano v vrtcu ocenjujejo kot povsem primerno za predšolskega otroka. Nekaj negativnih rezultatov kaže, da predšolski otroci izmed vseh obrokov največkrat izpuščajo dopoldansko malico; in da večina staršev predšolske otroke nagrajuje s sladkarijami ter sladoledom. Včasih se družine s predšolskim otrokom prehranjujejo s hitro pripravljenimi obroki, občasno pa obiskujejo restavracije s hitro pripravljeno hrano. Starši predšolskih otrok navajajo alergije na določeno hrano, pogoste prebavne motnje in prekomerno telesno težo kot najpogostejše težave s prehranjevanjem.
Ključne besede: zdrava prehrana, prehranjevalne navade, predšolski otrok, vloga družine, vloga vrtca, težave pri prehranjevanju
Objavljeno v DKUM: 15.05.2019; Ogledov: 1140; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,13 MB) |
9. Zagotavljanje zdravega življenjskega sloga pri pacientih z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjihVanesa Gjerkeš, 2019, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Depresija spada med najpogostejše duševne motnje v današnjem času. V diplomskem delu smo želeli ugotoviti kakšen je življenjski slog pacientov z depresivno motnjo v različnih starostnih obdobjih in v kolikšni meri uspejo pacienti ohraniti zdrav življenjski slog. Z zdravim življenjskim slogom v vseh življenjskih obdobjih lahko preprečimo nastanek številnih bolezni ali pa vsaj omilimo njihov potek. Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo tudi pri zdravljenju depresije.
Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem pa kvantitativno metodo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultate raziskave smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Word in Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica anketiranih (58 %) meni, da za svoje zdravje skrbijo dovolj dobro. Ugotovili smo tudi, da 10 % anketiranih ni nikoli telesno dejavnih in da povprečno spijo 7,32 ure na noč. Več kot polovica anketiranih (54 %) nikoli ne uživa alkoholnih pijač. 52 % anketiranih kadi oz. je kadilo.
Sklep: Zdrav življenjski slog ima pomembno vlogo pri zdravljenju depresije, saj blaži simptome depresije, ljudje se počutijo veliko boljše, če zdravo jedo, so telesno aktivni, ne kadijo, ne pijejo ter dovolj spijo.
Ključne besede: zdrav način življenja, duševna motnja, zdravljenje, simptomi, zdrava prehrana, telesna aktivnost
Objavljeno v DKUM: 15.03.2019; Ogledov: 1248; Prenosov: 146
Celotno besedilo (280,45 KB) |
10. Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatovNuša Vukan, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Trimesečni program preoblikovanja telesa za rekreativce začetnike z meritvami in interpretacijo rezultatov je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. S pomočjo deskriptivne metode, ki navaja dejstva in postopke, sem predstavila različne spremenljivke, ki jih uporabljamo pri sestavljanju programa vadbe. S komparativno metodo, ki primerja podobna dejstva in pojave sem preučila, katera teoretična izhodišča izbrati za izdelovanje programa vadbe in prehrane. Z uporabo vseh parametrov sem sestavila program, ki ga je izvajalo pet udeleženk.
V empiričnem delu sem prikazala meritve telesne sestave in uporabila kvantitativno metodo raziskovanja, v okviru katere sem zbrala meritve v obliki številk. S komparativno metodo sem primerjala rezultate in preučevala dejstva, na podlagi katerih bi potrdila ali ovrgla zastavljene hipoteze.
Ključne besede: preoblikovanje telesa, telesna sestava, zdrava prehrana, načrtovanje treninga.
Objavljeno v DKUM: 03.12.2018; Ogledov: 887; Prenosov: 107
Celotno besedilo (965,14 KB) |
