Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča: Ker se prehranjevalne navade pričnejo oblikovati že v zgodnjem otroštvu, je ustrezna izbira živil v zgodnji mladosti izhodišče za optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj mladostnikov in človekov razvoj skozi vsa življenjska obdobja. Namen magistrskega dela je ugotoviti prehranjevalne navade dijakov srednjih zdravstvenih šol in študentov zdravstvenih fakultet v Sloveniji in pridobljene rezultate primerjati s prehranskimi priporočili zdravega prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu zbiranja podatkov z anketnim vprašalnikom. V raziskavi, ki je potekala med julijem 2016 in novembrom 2017, je sodelovalo 922 mladostnikov (15-24 let) iz srednjih zdravstvenih šol in zdravstvenih fakultet v Sloveniji. Rezultati so bili analizirani s statističnim programom IBM SPSS 23, kjer smo uporabili metode opisne in sklepne statistike. Rezultati: Ugotovili smo, da več kot polovica mladostnikov redno ne zajtrkuje, zaradi izpuščanja vmesnih obrokov pa komaj desetina zaužije priporočenih pet obrokov dnevno. Mleko in mlečne izdelke dnevno uživa dobra tretjina, ogljikove hidrate pa slaba tretjina mladostnikov. Sveže sadje večkrat dnevno uživa tretjina, svežo zelenjavo pa komaj petina mladostnikov. Ribe in ribje izdelke 1 krat do 3 krat na teden uživa manj kot četrtina mladostnikov. Nezdravo se s hitro hrano prehranjuje več kot tretjina mladostnikov, več kot polovica pa jih že pripravljeno hrano še dodatno dosoljuje. Četrtina dijakov pije alkoholne pijače večkrat na teden. Pri četrtini starejših mladostnikov je evidentiran status čezmerne prehranjenosti (ITM nad 25). Sklep: Z raziskavo smo ugotovili, da prehrana mladostnikov v večji meri ne izpolnjuje priporočil zdravega prehranjevanja. Za izboljšanje prehranjevalnih navad je potreben sistemski pristop na državni ravni pri implementaciji sodobnih smernic za bolj zdravo ponudbo prehrane tem ciljnim skupinam.
Ključne besede: Prehranjevalne navade, mladostniki, živila in hranila, zdrava in uravnotežena prehrana, zdravo prehranjevanje, debelost, indeks telesne mase (ITM).
Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 2795; Prenosov: 499
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: Zdrava in uravnotežena prehrana je ključnega pomena za zdravje in zdrav način življenja. Ker danes preživimo veliko časa na delovnem mestu, je izrednega pomena, da se tudi na delovnem mestu prehranjujemo zdravo. V diplomskem delu smo podrobneje predstavili pomen zdravega in uravnoteženega prehranjevanja ter prehranjevanje na delovnem mestu. Izvedli smo raziskavo, katere namen je bil, da ugotovimo, kako se medicinske sestre prehranjujejo na delovnem mestu ter ali so zadovoljne z možnostmi prehranjevanja. Raziskovalna metodologija: Za raziskavo je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Teoretična izhodišča smo opredelili s pomočjo analize domače in tuje literature. Kot raziskovalni instrument, smo uporabili delno strukturiran vprašalnik. Kvantitativne podatke smo statistično obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel ter rezultate ponazorili v obliki frekvenčnih grafikonov. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali naslednje prehranjevalne navade medicinskih sester: v večini primerov ne zaužijejo zajtrka, zaužijejo premalo obrokov na dan, popijejo premalo tekočine na delovnem mestu, imajo premalo časa za malico, kadilke pa obrok večinoma nadomestijo s cigareto. S ponudbo hrane, ki jim jo omogoča delodajalec niso zadovoljne in jo le redko izkoriščajo, zato bi morale vsaj same poskrbeti, da si zdrav obrok prinesejo od doma, a je takih, ki to redno počnejo le približno polovica. Razprava in sklep: Medicinske sestre, kot promotorke zdrave prehrane, teoretično vedo, kakšen je pravilen način zdravega in uravnoteženega prehranjevanja, a jim okoljski zaviralniki po eni strani in pomanjkanje samoinciative na drugi strani preprečujejo, da bi teoretično znanje prenesli v prakso. Za boljše prehranjevanje na delovnem mestu bi torej lahko poskrbel vsak posameznik sam, delodajalec pa bi zaposlenim moral omogočiti zadosten čas za malico. Veliko pa bi delodajalec pripomogel tudi, če bi na delovnem mestu omogočil ustrezno organizirano prehrano.
Ključne besede: prehranjevanje na delovnem mestu, medicinska sestra, zdrava in uravnotežena prehrana.
Objavljeno v DKUM: 29.10.2012; Ogledov: 2930; Prenosov: 402
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava prehrano pri sladkorni bolezni. V teoretičnem delu je predstavljena sladkorna bolezen, klasifikacija le te, načini zdravljenja in zapleti pri sladkorni bolezni. Poseben poudarek je namenjen zdravi in uravnoteženi prehrani pri sladkorni bolezni, saj na raven sladkorja v krvi vpliva vse kar pojemo. Modra izbira hrane je ključnega pomena za zdravo življenje in preprečevanje različnih bolezni. V raziskovalnem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati anonimne ankete, ki je bila opravljena v oktobru in novembru leta 2009 v diabetološki ambulanti Splošne bolnišnice Ptuj. Anketa zajema sto naključno izbranih bolnikov s sladkorno boleznijo. Ugotavljali smo, kakšen je način prehranjevanja anketiranih in seznanjenost o sladkorni bolezni in njenih zapletih. Rezultati ankete so pokazali, da načela zdrave prehrane upoštevajo le nekateri izmed anketiranih, le nekateri vedo, katera hrana najbolj poviša raven sladkorja v krvi. Prav tako je iz rezultatov razvidno, da je poznavanje zapletov pri sladkorni bolezni izjemno pomanjkljivo, ter da sladkorna bolezen vpliva na kakovost življenja anketirane populacije.
Ključne besede: sladkorna bolezen, zapleti pri sladkorni bolezni, zdrava uravnotežena prehrana
Objavljeno v DKUM: 10.05.2010; Ogledov: 6072; Prenosov: 1033
Celotno besedilo (1,35 MB)