1. Vloga šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli : magistrsko deloKatarina Zemljič, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri zdravju učencev v osnovni šoli. Ker je zdravje povezano z zdravim življenjskim slogom, smo se nanj navezali in v teoretičnem delu navedli dejavnike zdravega življenjskega sloga. Zdrav življenjski slog je še posebej pomemben v otroštvu in mladostništvu, saj se v teh obdobjih oblikuje temelj za kasneje. Po drugi strani na zdravje vplivajo dejavniki tveganja, ki smo jih našteli in opisali ter poudarili, da nezdrav življenjski slog s seboj prinaša številne negativne posledice, ki se začnejo kazati šele v odrasli dobi. Predstavili smo vlogo šolskega svetovalnega delavca glede na posamezni dejavnik zdravega življenjskega sloga. Šolski svetovalni delavci namreč s svojim delovanjem na različne načine krepijo učenčevo telesno zdravje, spodbujajo k telesni aktivnosti in zdravi prehrani, zagotavljajo podporo pri duševnem zdravju in seznanjajo o posledicah pomanjkanja spanja. So eden izmed ključnih elementov pri seznanjanju in spodbujanju zdravega življenjskega sloga in nepogrešljiv člen v šolskem prostoru. V empiričnem delu smo prikazali rezultate raziskave, v kateri je sodelovalo 116 šolskih svetovalnih delavcev, ki so zaposleni v osnovnih šolah po Sloveniji.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, učenec, zdravje, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja za zdravje
Objavljeno v DKUM: 03.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,44 MB) |
2. |
3. Pomen preventive v skrbi za zdravjeNataša Kavaš, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaključno delo se osredotoča na ozaveščenost prebivalcev občine Odranci glede preprečevanja nastanka kroničnih nenalezljivih bolezni ter na njihovo poznavanje in upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga.
Metode: Raziskava vključuje analizo znanstvene literature; ankete, ki so se razdelile med 200 občanov, starejših od 15 let, ter analizo stanja na področju dejavnikov tveganja in smernic zdravega življenjskega sloga.
Rezultati: Prebivalci so v povprečju dobro ozaveščeni o dejavnikih tveganja za nastanek kroničnih bolezni ter o smernicah zdravega življenjskega sloga. Kljub temu je le malo redno fizično aktivnih, čeprav se več kot polovica prebivalcev zdravo prehranjuje. Meritve zdravstvenih parametrov se redko izvajajo.
Razprava: Večina prebivalcev se zaveda dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, pri ozaveščenosti o zdravem življenjskem slogu ter upoštevanju le-tega obstajajo razlike med starostnimi skupinami ter spolom. Občani so mnenja, da bi občina Odranci lahko storila več za izboljšanje zdravja s spodbujanjem rekreacije, izobraževanjem in izgradnjo novih zdravstvenih objektov.
Zaključek: Obstaja potreba po izobraževanju, spodbujanju zdravega življenjskega sloga ter boljši izrabi resursov za promocijo zdravja v občini Odranci. Posledično bi se tako lahko izboljšalo zdravje prebivalcev ter zmanjšalo breme kroničnih nenalezljivih bolezni. S temi ugotovitvami se odpirajo nova vprašanja in poudarja pomembnost raziskave za stroko, klinično okolje in širšo javnost.
Ključne besede: ozaveščenost, zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,94 MB) |
4. Razvoj aplikacije zdravo življenje in njena praktična uporaba : diplomsko deloAlen Kokalj, 2023, diplomsko delo Opis: Zdrav življenjski slog je ključnega pomena v današnjem svetu, saj se ljudje srečujejo s številnimi ovirami in izzivi, ki lahko ogrožajo njihovo fizično in duševno zdravje.
Razvoj aplikacij za zdrav način življenja je eden izmed načinov, kako lahko pomagamo ljudem doseči svoje cilje, oziroma ohranjati zdrav um in telo. Aplikacije so zasnovane za pomoč pri doseganju uporabnikovih ciljev na področju prehrane in telesne aktivnosti. Njihova praktična uporaba spodbuja k zdravemu in aktivnemu stilu življenja ter lahko izboljša njegovo kakovost.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, praktična uporaba, kakovost življenja, cilj
Objavljeno v DKUM: 27.06.2023; Ogledov: 476; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,57 MB) |
5. Vpliv ustreznega življenjskega sloga na zmanjšanje nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s tipom 2, starejših od 18 letTimi Čurman, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki predstavlja velik finančni, zdravstveni in predvsem družbeni problem. Zaradi strmega naraščanja ljudi s sladkorno boleznijo v zadnjih letih je pomembno, da ljudi ozavestimo, poučimo in jim podamo smernice s področja ustreznega življenjskega sloga. Namen zaključnega dela je ugotoviti, ali se z poučevanjem življenjskega sloga zmanjša število nastanka zapletov pri sladkornih bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Za pridobitev člankov smo uporabili tuje podatkovne baze: PubMed, Cinahl, ScienceDirect. Iskalno strategijo smo oblikovali na osnovi raziskovalnega vprašanja. Upoštevali smo smernice po PRISMA. Oceno člankov smo naredili s ocenjevalnim orodjem Joanna Briggs Institutes in naredili tematsko sintezo in analizo podatkov.
Rezultati: V končno analizo in tematski pregled smo vključili 7 člankov. Oblikovali smo tri podteme (ustrezna prehrana, telesna aktivnost, pomanjkanje znanja in edukacija), ki nam pomagajo boljše razumevanje intervencij ustreznega življenjskega sloga pri sladkornih bolnikih s tipom 2. Izpostavili smo tudi glavno temo.
Razprava in sklep: Z upoštevanjem ustreznega življenjskega sloga pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 se dokazano izboljša psihofizično stanje bolnikov. Predvsem imajo izboljšano splošno boljše počutje, izboljšan nivo krvnega sladkorja, izgubo telesne teže, obsega pasu ter pridobitev novega znanja za spopadanje z boleznijo. Poveča se tudi funkcionalna, kardiorespiratorna sposobnost bolnikov, kar posledično vodi k zmanjšanju dejavnikov za kardiovaskularna obolenja.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 2, zdrav življenjski slog, preprečevanje, zaplet, odrasla oseba
Objavljeno v DKUM: 29.06.2022; Ogledov: 1092; Prenosov: 266
Celotno besedilo (936,96 KB) |
6. Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobjuJana Košir, 2021, magistrsko delo Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno v DKUM: 23.03.2021; Ogledov: 1715; Prenosov: 195
Celotno besedilo (1,85 MB) |
7. Osveščenost mladih o dejavnikih tveganja za debelostManuela Petek, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravje samo ni odsotnost patoloških sprememb zdravja, ampak pomeni dobro psihično in fizično počutje, ki vključuje zmožnost za delo in zdravo samopodobo. Samo zdravje zajema tudi našo neodvisnost, visoko storilnost in, da se »v svoji koži« lepo počutimo; zdrava samopodoba. Žal je zdravje postalo tudi blago, ki se ga da kupiti, in ni več samo vrednota.
Metoda: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za del zaključnega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Pripravljena vprašalnik smo uporabili kot pripomoček za raziskavo.
Rezultati: Pri anketnem vprašalniku so sodelovali dijaki srednje zdravstvene šole in študenti fakultete za zdravstvene vede, kjer se vsi izobražujejo za zdravstvene delavce. Analizirali smo pridobljene rezultate in ugotovili, da se mladi zavedajo dejavnikov tveganja za debelost, vendar ne naredijo nič za to, da bi zmanjšali same dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da se osebe z normalnim indeksom telesne mase bolj zavedajo tveganj, ki jih povzroča debelost, saj menimo, da se s samim poznavanjem le teh da preprečiti kasnejša tveganja za razvoj resnejših zapletov.
Diskusija: Naš cilj je, da mladi odrastejo v zdravega, zavednega in predvsem odgovornega posameznika. Velik vpliv na to imajo starši, zdravstveni delavci, učitelji, mediji in vsi, ki sovpadajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, zdrav življenjski slog, mladostniki, zdravje, promocija zdravja
Objavljeno v DKUM: 12.03.2020; Ogledov: 1797; Prenosov: 253
Celotno besedilo (773,23 KB) |
8. Ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenzijiAnja Munda, 2020, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji.
Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze.
Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve.
Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Ključne besede: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 03.03.2020; Ogledov: 1708; Prenosov: 316
Celotno besedilo (562,66 KB) |
9. Pametne naprave za zdrav življenjski slog starostnika: analiza primeraUrban Pšajd, 2019, diplomsko delo Opis: Ljudje se vse bolj zavedamo kako pomembno je naše zdravje in zdrav življenjski slog. V tej tezi smo obravnavali pametne naprave in kako te vplivajo na zdravje in zdrav življenjski slog starostnikov. V teoretičnem delu smo raziskovali pametne naprave in zdrav življenjski slog starostnikov.
Proučevali smo definicijo pametnih naprav, njihovo delovanje, pozitivne učinke in potencialna tveganja, ki izhajajo iz uporabe pametnih naprav. Osredotočili smo se na naprave, ki so prisotne na področju zdravstva in zdravega življenjskega sloga. V nadaljevanju so opisane smernice zdravega življenjskega sloga za starejšo populacijo.
Pomen zdravega življenjskega sloga je uživati zdravo hrano, opustiti slabe navade, kot so kajenje in uživanje alkohola, telesne aktivnosti in druženje. Proučili smo tudi težave, ki se pojavljajo pri starostnikih, kot so diabetes, visoki krvni tlak, demenca in depresija, če jih naštejemo le nekaj.
V praktičnem delu smo na podlagi analize trga pametnih naprav za spremljanje zdravja izbrali pametno napravo za izbranega starostnika, ki nam bo pomagala raziskati učinke uporabe pametne naprave na življenjski slog starostnika.
V zadnjem delu je bila narejena še analiza primera uporabe pametne naprave za zdrav življenjski slog. Primerjali smo priporočeno telesno aktivnost starostnika z dejansko telesno aktivnostjo. Ugotovili smo, da je telesna aktivnost opazovane osebe v okviru predpisanih smernic za zdrav življenjski slog. Ugotovili smo tudi, da uporaba pametne naprave pozitivno vpliva na počutje in vsakdanjo telesno aktivnost starostnika. Zato predlagamo vpeljavo pametnih naprav v življenje starostnikov saj pozitivno vplivajo na njihovo zdravje.
Ključne besede: pametne naprave, zdrav življenjski slog, zdravje, starostniki
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 1279; Prenosov: 147
Celotno besedilo (627,84 KB) |
10. Krepitev duševnega zdravja otrok v družiniDana Kapun, 2018, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini.
Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini.
Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno v DKUM: 20.08.2018; Ogledov: 1557; Prenosov: 173
Celotno besedilo (969,25 KB) |
