| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Celostna obravnava zdravega življenjskega sloga v 2. vzgojno-izobraževalnem obdobju
Jana Košir, 2021, magistrsko delo

Opis: Glavni namen magistrske naloge je analiza učnih načrtov za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje in razvoj ter priprava primerov učnih priprav, ki bodo medpredmetno celostno povezovale zdrav življenjski slog. Na podlagi tega smo raziskali aktualno literaturo s področja življenjskega sloga, analizirali raziskave, projekte in programe, ki so bili v šolski sistem vpeljani z namenom preverjanja in izboljšanja življenjskega sloga, nato pa analizirali učne načrte za 4. in 5. razred osnovne šole. Ugotovili smo, da so vsebine življenjskega sloga v učnih načrtih razdeljene med več različnih šolskih predmetov, da učiteljev ne spodbujajo k celostni obravnavi življenjskega sloga, da v njih niso vključeni cilji s področja spanja in počitka, čeprav ti vedenji spadata med ključna vedenja, ki vplivajo na oblikovanje življenjskega sloga, prav tako pa tudi, da v učnih načrtih ni predvidena celostna obravnava življenjskega sloga. Na podlagi dobljenih spoznanj smo nato oblikovali šest primerov učnih priprav za 4. in 5. razred osnovne šole v obliki medpredmetnih povezav, kjer smo povezali učne cilje in vsebine s področja gibanja, prehrane, ustne higiene ter duševnega zdravja s šestimi šolskimi predmeti; to so šport, naravoslovje in tehnika, družba, glasbena umetnost, slovenščina in matematika. Učne priprave sestavljajo konkretne dejavnosti, ki jih učitelj lahko uporabi pri obravnavi življenjskega sloga.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, zdravje, splošno dobro počutje, drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, učni načrt
Objavljeno: 23.03.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

2.
Osveščenost mladih o dejavnikih tveganja za debelost
Manuela Petek, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Zdravje samo ni odsotnost patoloških sprememb zdravja, ampak pomeni dobro psihično in fizično počutje, ki vključuje zmožnost za delo in zdravo samopodobo. Samo zdravje zajema tudi našo neodvisnost, visoko storilnost in, da se »v svoji koži« lepo počutimo; zdrava samopodoba. Žal je zdravje postalo tudi blago, ki se ga da kupiti, in ni več samo vrednota. Metoda: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za del zaključnega dela, ki temelji na raziskavi, pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodo dela. Pripravljena vprašalnik smo uporabili kot pripomoček za raziskavo. Rezultati: Pri anketnem vprašalniku so sodelovali dijaki srednje zdravstvene šole in študenti fakultete za zdravstvene vede, kjer se vsi izobražujejo za zdravstvene delavce. Analizirali smo pridobljene rezultate in ugotovili, da se mladi zavedajo dejavnikov tveganja za debelost, vendar ne naredijo nič za to, da bi zmanjšali same dejavnike tveganja. Ugotovili smo, da se osebe z normalnim indeksom telesne mase bolj zavedajo tveganj, ki jih povzroča debelost, saj menimo, da se s samim poznavanjem le teh da preprečiti kasnejša tveganja za razvoj resnejših zapletov. Diskusija: Naš cilj je, da mladi odrastejo v zdravega, zavednega in predvsem odgovornega posameznika. Velik vpliv na to imajo starši, zdravstveni delavci, učitelji, mediji in vsi, ki sovpadajo na odločitve in ravnanje mladostnika.
Ključne besede: Prekomerna telesna teža, zdrav življenjski slog, mladostniki, zdravje, promocija zdravja
Objavljeno: 12.03.2020; Ogledov: 674; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (773,23 KB)

3.
Ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji
Anja Munda, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Arterijska hipertenzija spada med srčno – žilne bolezni, ki povzročijo tretjino smrti na svetu. S spremembami življenjskega stila, kot so zadostna telesna aktivnost, zmanjšanje telesne teže, zmanjšanje uživanja soli, uživanje alkohola v dopustnih mejah, prenehanjem kajenja ter izogibanjem stresnim situacijam, lahko krvni tlak vzdržujemo v mejah normale, preprečujemo, da bi prišlo do njegovega povišanja oziroma preprečujemo posledice arterijske hipertenzije. Namen zaključnega dela je predstaviti arterijsko hipertenzijo ter ugotoviti ozaveščenost laične populacije o arterijski hipertenziji. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna raziskovalna metodologija in deskriptivna metoda dela. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj zaprtega tipa. Anketiranih je bilo 300 ljudi laične populacije, ki so bili razdeljeni v tri starostne skupine. Za obdelavo podatkov smo v programu SPSS IBM izvedli statistične teste (test korelacije, Mann - Whitney U test in neparametrično ANOVO - Kruskal - Wallis test), s katerimi smo testirali hipoteze. Rezultati: Na podlagi raziskave smo ugotovili, da ni razlike v ozaveščenosti laične populacije o arterijski hipertenziji glede na starost (r(300) = -0,033, p = 0,571) in izobrazbo (p = 0,125), ugotovili pa smo razliko v ozaveščenosti glede na spol (U = 7640,50, p = 0,002). O arterijski hipertenziji so bolje ozaveščene ženske kot moški. Na splošno so ljudje dobro ozaveščeni o arterijski hipertenziji, saj so v veliki večini označevali pravilne trditve. Diskusija in zaključek: Pomembno je, da ljudje upoštevajo dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek arterijske hipertenzije in jih odpravijo. Pomembno vlogo pri ozaveščanju o dejavnikih tveganja imajo tudi medicinske sestre.
Ključne besede: povišan krvni tlak, dejavniki tveganja, poznavanje, zdrav življenjski slog, vloga medicinske sestre
Objavljeno: 03.03.2020; Ogledov: 553; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (562,66 KB)

4.
Pametne naprave za zdrav življenjski slog starostnika: analiza primera
Urban Pšajd, 2019, diplomsko delo

Opis: Ljudje se vse bolj zavedamo kako pomembno je naše zdravje in zdrav življenjski slog. V tej tezi smo obravnavali pametne naprave in kako te vplivajo na zdravje in zdrav življenjski slog starostnikov. V teoretičnem delu smo raziskovali pametne naprave in zdrav življenjski slog starostnikov. Proučevali smo definicijo pametnih naprav, njihovo delovanje, pozitivne učinke in potencialna tveganja, ki izhajajo iz uporabe pametnih naprav. Osredotočili smo se na naprave, ki so prisotne na področju zdravstva in zdravega življenjskega sloga. V nadaljevanju so opisane smernice zdravega življenjskega sloga za starejšo populacijo. Pomen zdravega življenjskega sloga je uživati zdravo hrano, opustiti slabe navade, kot so kajenje in uživanje alkohola, telesne aktivnosti in druženje. Proučili smo tudi težave, ki se pojavljajo pri starostnikih, kot so diabetes, visoki krvni tlak, demenca in depresija, če jih naštejemo le nekaj. V praktičnem delu smo na podlagi analize trga pametnih naprav za spremljanje zdravja izbrali pametno napravo za izbranega starostnika, ki nam bo pomagala raziskati učinke uporabe pametne naprave na življenjski slog starostnika. V zadnjem delu je bila narejena še analiza primera uporabe pametne naprave za zdrav življenjski slog. Primerjali smo priporočeno telesno aktivnost starostnika z dejansko telesno aktivnostjo. Ugotovili smo, da je telesna aktivnost opazovane osebe v okviru predpisanih smernic za zdrav življenjski slog. Ugotovili smo tudi, da uporaba pametne naprave pozitivno vpliva na počutje in vsakdanjo telesno aktivnost starostnika. Zato predlagamo vpeljavo pametnih naprav v življenje starostnikov saj pozitivno vplivajo na njihovo zdravje.
Ključne besede: pametne naprave, zdrav življenjski slog, zdravje, starostniki
Objavljeno: 16.12.2019; Ogledov: 454; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (627,84 KB)

5.
Krepitev duševnega zdravja otrok v družini
Dana Kapun, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Krepitev duševnega zdravja otrok je zelo pomembna, saj s tem zmanjšujemo oziroma preprečimo duševne motnje. Družina je tista, ki otroka vodi skozi njegovo otroštvo, posebej v obdobju mladostništva, zato je njen vpliv izredno velik. Pri tem ima tudi medicinska sestra pomembno vlogo, ki mora družino pravilno usmerjati in tako pomagati pri krepitvi duševnega zdravja v celotni družini. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti vpliv, ki ga ima družina na krepitev duševnega zdravja ali družina ukrepa pravilno, ter kako lahko vpliva medicinska sestra na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Raziskovalne metode: Uporabili smo opisno metodo dela in kvantitativno metodologijo. Izdelali smo anketni vprašalnik, ta je vseboval 19 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 anektiranih staršev. Pridobljene rezultate smo obdelali z opisno statistiko in prikazali z grafikoni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da imajo starši velik vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok in na življenjski slog družine. Prav tako so rezultati pokazali, da medicinska sestra po mnenju staršev nima vpliva na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Diskusija in zaključek: Ocenjujemo, da starši krepijo duševno zdravje otrok ter da bi morala imeti medicinska sestra večji vpliv na krepitev duševnega zdravja otrok v družini. Pomembno je, da družina pozna duševno zdravje otrok ter da ga krepi, saj je to zelo pomembno za razvoj otrok.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, promocija zdravja, aktivnosti medicinske sestre, preventiva, primarni nivo zdravstvenega varstva
Objavljeno: 20.08.2018; Ogledov: 682; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (969,25 KB)

6.
Prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomoči
Alex Trojnar, 2017, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdrava in uravnotežena prehrana je bistvenega pomena pri vzdrževanju zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. V službi preživimo veliko časa, zato je zelo pomembno, da se takrat prehranjujemo zdravo. Skrb vsakega dobrega delodajalca je kar se da najboljše psihofizično počutje delavca. Namen diplomskega dela je predstaviti zdravo prehrano ter z raziskavo ugotoviti prehranjevalne navade zaposlenih v nujni medicinski pomoči. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval 17 vprašanj, od tega 14 vprašanj zaprtega tipa in 3 vprašanja pol zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo tekstovno prikazali s pomočjo programa Microsoft Word in grafično s pomočjo programa Microsoft Excel. V raziskavi je sodelovalo 60 zaposlenih v Nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji, in sicer zdravstveni tehniki, in diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki. Rezultati: Na podlagi analize pridobljenih podatkov smo ugotovili, da skoraj polovica anketiranih meni, da se na delovnem mestu prehranjuje zdravo, kar 37 % pa jih meni nasprotno, torej da se ne prehranjujejo zdravo. Kot glavno oviro pri zdravem prehranjevanju jih večina navaja pomanjkanje časa, ostali pa razlog vidijo v pomanjkanju volje. Dve tretjini anketirancev dnevno zaužije od 3–5 obrokov. Več kot polovici anketirancem velikokrat čas ne dopušča, da bi se lahko redno prehranjevali. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da jih je 23 % odgovorilo, da te možnosti sploh nima. Sklep: Prehranjevalne navade zaposlenih v Nujni medicinski pomoči predstavljajo velik problem sodobnega časa. Pri tem je pomembno predvsem to, da imajo zaposleni čas in možnost da se zdravo in redno prehranjujejo.
Ključne besede: Zdrava prehrana, zdravje, zdrav življenjski slog, zdravstvena vzgoja
Objavljeno: 21.12.2017; Ogledov: 771; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1004,44 KB)

7.
Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Ključne besede: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Objavljeno: 13.09.2017; Ogledov: 1044; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (935,48 KB)

8.
SPODBUJANJE ZDRAVJA V OSNOVNI ŠOLI
Maja Ditrih, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča, namen: Šola je prostor, kjer otroci preživijo na tisoče ur in je poleg družine eno izmed ključnih podpornih okolij pri otroškem razvoju. Otroci in mladostniki so namreč zelo ranljiva skupina med katerimi se hitro lahko pojavijo tvegana vedenja, zato je potrebno, da so zdravstveno-vzgojno obravnavani tako s strani učiteljev kot s strani zdravstvenega osebja. Šola skrbi za zdravje svojih otrok in vseh zaposlenih z raznimi programi in projekti kot so Zdrava šola, Eko šola, Zdrav življenjski slog in drugi. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti promocijo zdravja v osnovni šoli ter ugotoviti, kdo in kako sodeluje pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kvantitativna metoda dela. Za orodje zbiranja podatkov smo uporabili strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 10 vprašanj (2 zaprtega, 1 odprtega in 7 polodprtega tipa). Raziskavo smo izvedli v eni izmed mariborskih osnovnih šol. V raziskavi je sodelovalo 21 učiteljev.Rezultati: Na podlagi analize podatkov smo ugotovili, da se največ aktivnosti in vsebin izvede ob dnevih dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni dnevi), izvajalci pa so večinoma učitelji. Prav tako smo ugotovili, da si učitelji znanja iz promocije zdravja pridobivajo preko spleta ter da največ časa namenijo vsebini zdrava prehrana. Prav tako več kot polovica anketiranih ocenjuje, da se medicinske sestre premalo vključujejo v zdravstveno vzgojo osnovnošolcev. Sklep: Šola je pomemben prostor za izvajanje promocije zdravja med otroci in mladostniki. Ugotovili smo, da imajo učitelji pri spodbujanju zdravja osnovnošolcev veliko vlogo, saj večino aktivnosti in vsebin za promocijo zdravja izvedejo prav oni. Večina učiteljev si želi, da bi se medicinske sestre več vključevale v promocijo zdravja osnovnošolcev, predvsem pri vsebinah spolna vzgoja in prva pomoč.
Ključne besede: promocija zdravja, osnovna šola, osnovnošolci, Zdrava šola, Zdrav življenjski slog, učitelji, medicinska sestra
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1723; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (390,92 KB)

9.
Diskurzivna konstrukcija lokalnih živil rekoloniziranih držav kot "superživil"
Renata Števanec, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sodi na področje kritičnih diskurzivnih študij. Uporabimo dialektično-relacijski model kritične diskurzivne analize, kakor ga je razvil Norman Fairclough, da prikažemo povezavo med neoliberalnim normativom osebne odgovornosti za zdravje in konstrukcijo »superživil«. V teoretičnem delu diplomske naloge predstavimo družbeni in ekonomsko-politični kontekst proizvodnje lokalnih živil rekoloniziranih držav, ki jih globalni trg promovira kot »superživila«, in izpostavimo povezavo med delovanjem globalnega trga, ki ga usmerjajo imperialne države, in sistemsko produkcijo neenakosti. Polje delovanja, ki ga izberemo za analizo, je oglaševalski diskurz. Gradivni vzorec omejimo z oglasi za »superživila«, pridelana v Peruju. V empiričnem delu predstavimo kvalitativno analizo diskurza trženja »superživil« Analiza je pokazala, da se lokalna živila Peruja konstruirajo kot »superživila« s pripisi atributov čudežne moči, ki je predstavljena kot del ahistoričnega imaginarija »neokrnjene narave«. Vzpostavljanje povezave med »superživili« in lastnostmi Inkov trivializira posamezne vidike inkovske tradicije za tržne namene. Ugotavljamo, da je kapitalistični sistem produkcije »superživil« rekontekstualiziran, s tem pa je prikrita vloga globalnega kapitalizma pri izkoriščanju zemlje, naravnih virov in lokalnega prebivalstva Peruja.
Ključne besede: kapitalizem, globalizacija, novodobni potrošnik, »zdrav življenjski slog«, »superživila«
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 692; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (622,84 KB)

10.
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG MLADOSTNIKOV IN VLOGA KLINIČNEGA DIETETIKA
Ruža Pandel Mikuš, 2016, specialistično delo

Opis: Uvod: Zdrav življenjski slog predstavlja vzorec vedenja posameznika, ki omogoča ohranjanje in krepitev lastnega zdravja. Dejavnikov, ki ga oblikujejo, je veliko, najpomembnejši pa so zdrava in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost in izogibanje dejavnikom tveganja (kajenje in zloraba alkohola). Namen: Namen dela je bil predstaviti elemente zdravega življenjskega sloga mladostnikov in opredeliti vlogo kliničnega dietetika pri krepitvi zdravja in preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni. Z delom smo želeli oceniti razlike v življenjskem slogu med mladostniki, ki vstopajo v univerzitetno izobraževanje ter med tistimi, ki ga zaključujejo. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. V teoretičnem delu je narejen pregled literature obravnavanega problema. V empiričnem delu je bila narejena anketa. Uporabili smo vprašalnik Z zdravjem povezan življenjski slog, ki so ga v Sloveniji uporabili že v petih raziskavah. Rezultati: Sodelovalo je 252 študentov ene izmed fakultet, Univerze v Ljubljani, 211 žensk in 41 moških. Rezultati kažejo, da obstaja statistično pomembna razlika o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki vstopajo v študijsko izobraževanje in med tistimi, ki ga zaključujejo. Obstaja tudi statistično pomembna razlika med spoloma pri pitju alkoholnih pijač, ter o osveščenosti o zdravem načinu življenja med mladostniki, ki so se opredelili, da pripadajo nižjemu družbenemu sloju v primerjavi s tistimi, ki pripadajo višjemu sloju. Razprava in sklep: Raziskava je pokazala, da obstaja razlika o osveščenosti med študenti tretjih letnikov v primerjavi s prvimi letniki. To pomeni, da učenje mladih za zdrav življenjski slog daje pozitivne rezultate in pomeni dobro preventivo debelosti in drugih kroničnih nenalezljivih bolezni. Vloga kliničnega dietetika je zato pri tem učenju lahko zelo pomembna.
Ključne besede: zdrav življenjski slog, prehrana, mladostnik, telesna dejavnost, kajenje, preventiva alkoholizma, dietetik.
Objavljeno: 21.10.2016; Ogledov: 1584; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici