| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ZBOROVSKO PETJE KOT DEJAVNIK CELOSTNEGA RAZVOJA OSNOVNOŠOLSKIH OTROK: ANALIZA STANJA NA OBMOČJU RADELJ OB DRAVI
Martina Resnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je na začetku predstaviti kratek zgodovinski pregled razvoja slovenske glasbe in prikazati potek razvoja umetne vokalne glasbe. Sledi osvetlitev vloge in pomena glasbe na razvoj otrok ter navajanje pozitivnih vplivov, ki jih ima zborovsko petje na odraščajočega otroka. Ker je dandanes zaradi različnih dejavnikov, ki so v nalogi prav tako navedeni, zanimanje otrok za zborovsko petje v upadu, je nekaj strani namenjenih tudi motiviranju otrok za tovrstno dejavnost. Poudarjen je pomen sposobnosti in lastnosti zborovodij, ki vpliva na motivacijo otrok za petje v šolskem zboru. Pomembna dejavnika motivacije sta tudi nastopanje in tekmovanje, zato so v diplomski nalogi predstavljena območna srečanja otroških in mladinskih zborov, regijska srečanja in tekmovanja, državno tekmovanje v Zagorju ob Savi in mednarodno tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov v Celju. Opisani so tudi pogoji za udeležbo, programske usmeritve in merila priznanj. V raziskovalnem delu je predstavljenih deset Območnih srečanj otroških in mladinskih pevskih zborov v območju Upravne enote Radlje ob Dravi. Empirični del je nastal v želji ugotoviti odnos otrok na območju Upravne enote Radlje ob Dravi do zborovskega petja in razkriti dejavnike, ki vplivajo na ta odnos.
Ključne besede: zborovsko petje, otroški in mladinski pevski zbori, šolsko zborovsko petje v Upravni enoti Radlje ob Dravi, motivacija.
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3688; Prenosov: 440
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

2.
VODENJE OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA V VRTCU
Tamara Hren, 2012, diplomsko delo

Opis: Glasba je v času otroštva zelo pomembna. Z glasbo lahko otroku vnesemo v življenje radost in veselje, s pesmijo ga sproščamo, čustveno plemenitimo in bogatimo, mu razvijamo glasbene zmožnosti in vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo. Otrokov posluh se lahko razvija in če bo otrok veliko pel, bo pel vedno bolje, vedno jasneje. Poleg veselja in radosti, ki jo pesem in glasba nudita otroku, pri otroku lahko vzgajamo tudi občutek pripadnosti. Pesem otroke združuje, otroci se pri petju v skupini dobro počutijo. Glasba skozi igro ima zelo velik pomen za otroka. Glasba v tem obdobju naj bo preprosta (otroške, ljudske pesmi), iz okolja, narave in stvari, ki so otrokom blizu. V tem obdobju otrok glasbo posluša, se igra glasbene igre, igra na improvizirane instrumente in poje. Diplomsko delo z naslovom Vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu obravnava pomen glasbe in zborovskega petja na otrokov razvoj, vlogo, pomen vodenja otroškega pevskega zbora, pevsko tehnične vaje in glasbeno-didaktične igre, ki so primerne za vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu.
Ključne besede: otroški pevski zbor, predšolski otrok, pevsko tehnične vaje, zborovsko petje, zborovodja, glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti.
Objavljeno: 10.01.2013; Ogledov: 4565; Prenosov: 915
.pdf Celotno besedilo (305,77 KB)

3.
KOROŠKO LJUDSKO IZROČILO SKOZI RAZLIČNE PRIREDBE ŠESTIH ROŽANSKIH LJUDSKIH PESMI ZA VISOKE GLASOVE
Kerstin Vuga, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Obravnava splošne značilnosti slovenske ljudske pesmi in nekoliko podrobneje ljudsko glasbeno izročilo na Koroškem, natančneje v Rožu. Osrednji del diplomske naloge je primerjava različnih priredb šestih rožanskih ljudskih pesmi, ki so jih napisali različni slovenski avtorji in skladatelji. Te pesmi so: Pojdam u Rute, Oj, ta mlinar, Ena sama rieč me griva, Čej so tiste stəzice, Nmav čez jizaro in Druml'ca. V vseh pesmih sem izpisala tudi vodilno melodijo in besedilo za lažjo primerjavo med pesmimi.
Ključne besede: ljudsko, Koroška, Rož, večglasje, ljudsko petje, zborovsko petje.
Objavljeno: 06.11.2013; Ogledov: 2876; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (6,38 MB)

4.
Zgodovinski oris tradicionalnega srečanja pevskih zborov "Od Pliberka do Traberka" in njegova vloga na Koroškem
Rina Repnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Na podlagi zgodovinske umestitve zborovskih srečanj »Od Pliberka do Traberka« in zgodovinskega dogajanja v daljšem časovnem obdobju na obeh straneh koroške meje nasploh sem v magistrski nalogi opisala namen in vlogo nastanka že več kot 50-letnega obstoja pevske revije. Raziskala sem, zakaj ima zborovsko petje in sodelovanje na pevskem festivalu tako velik pomen za Koroško in Korošce nasploh. Zbrala in kronološko uredila sem podatke o pevskih zborih in zborovodjih, ki so nastopali na reviji. Pregledala sem programske liste zadnjih dvajsetih let obstoja pevske revije in naredila seznam najpogosteje izvajanih skladateljev ter njihovih skladb.
Ključne besede: ZBOROVSKO PETJE PEVSKA REVIJA »OD PLIBERKA DO TRABERKA« KOROŠKA REGIJA KULTURA ZBOROVODJE
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 258; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
Vodenje zbora zaposlenih - študija primera
Alen Benko, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vodenje zbora zaposlenih – študija primera je študija primera na osnovi izkušnje vodenja ženskega pevskega zbora zaposlenih Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. V teoretičnem delu zaključne naloge sem opisal kratek zgodovinski oris vokalne glasbe na Slovenskem, trenutno situacijo zborovodstva v Sloveniji, teoretična izhodišča iz zborovodstva in psihologije vodenja skupin. Zanimali so me vidiki vodenja zbora zaposlenih z vidika samoevalviranja, metode in oblike samorefleksije in tudi izkušnje drugih zborovodij s podobno izkušnjo vodenja pevskega zbora. V ta namen sem uporabil različne načine spremljanja in raziskovanja lastnega dela (metode hospitacije, vodenja osebnega dnevnika in analiza posnetkov). Drugi del empiričnega dela predstavlja kvantitativna raziskava s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirancev je bilo 61 in ciljna skupina so bili zborovodje iz celotne Slovenije. S pomočjo anketnega vprašalnika sem ugotovil, da se zborovodje redko srečajo z zborom zaposlenih, da je velika večina zborovodij glasbeno izobražena, da večina zborovodij uporablja didaktična in motivacijska sredstva in da so le nekateri udeleženci anketnega vprašalnika sami ustanovili zbor, ki ga vodijo.
Ključne besede: zborovsko petje, zbor zaposlenih, motivacija, samorefleksija
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 49; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici