1. Maksimiljan Feguš in njegov vokalno-instrumentalni opus ter analiza izbranih del : magistrsko deloErik Zavolovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Maksimiljan Feguš in njegov vokalno-instrumentalni opus ter analiza izbranih del kot teoretično napisano delo raziskuje življenje in ustvarjanje skladatelja Maksimiljana Feguša. Prvi del osvetljuje ključne dogodke iz njegovega življenja, ki so zaznamovali njegovo umetniško pot. Predstavimo njegovo delovanje na različnih področjih, od skladateljske dejavnosti do poustvarjanja in pedagoškega dela. V drugem delu se podrobneje posvetimo njegovemu vokalno-instrumentalnemu opusu ter poglobljeni analizi petih izbranih vokalno-instrumentalnih del. Magistrsko delo ponuja celovit vpogled v ustvarjalni svet Maksimiljana Feguša in spoznava pomen njegovega prispevka k slovenski glasbeni ustvarjalnosti ter poustvarjalnosti.
Ključne besede: Maksimiljan Feguš, vokalno-instrumentalni opus, skladatelj, dirigent, zborovodja, pedagog
Objavljeno v DKUM: 02.08.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (8,35 MB) |
2. Razvijanje glasbenih sposobnosti v otroškem pevskem zboru : magistrsko deloPolona Hanc, 2024, magistrsko delo Opis: Vsak človek ima ob rojstvu biološko zasnovo za razvoj glasbenih sposobnosti, zato je pomembno, da se v predšolskem obdobju velik del pozornosti namenja glasbenemu razvoju. V otroškem pevskem zboru ima velik vpliv na razvoj pevskih sposobnosti zborovodja, ki mora razumeti razvojno psihologijo, saj se razvoj glasbenih sposobnosti pri otrocih razvija vzporedno z njihovim celostnim razvojem. Ključnega pomena je tudi poznavanje psihofizičnih predispozicij in vpliv okolja. V pevskem zboru se zborovodje srečujejo z raznimi težavami pri petju, ki jih je možno reševati skozi upevalne vaje za oblikovanje otroškega glasu.
Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz raziskave, ki smo jo izvedli v mesecu marcu med 90 zborovodji različnih pevskih zborov. Zanimalo nas je predvsem, ali so glasbene sposobnosti prirojene ali so morda priučene in kako lahko zborovodje vplivajo na razvoj glasbenih sposobnosti v pevskem zboru. Rezultati raziskave kažejo, da je večina zborovodij mnenja, da so glasbene sposobnosti prirojene in da se otroci, ki imajo bolj razvite glasbene sposobnosti, tudi lažje naučijo novih skladb. Raziskava je pokazala, da lahko skozi upevanje vplivamo na razvoj pevskih sposobnosti pri otrocih, ciljno upevanje pa pripomore k boljši tehnični izvedbi skladbe.
Ključne besede: glasbene sposobnosti, ritmične sposobnosti, melodične sposobnosti, pevske sposobnosti, zborovodja, zborovsko petje
Objavljeno v DKUM: 01.08.2024; Ogledov: 87; Prenosov: 47
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. Pomen telesne govorice v zborovstvu : magistrsko deloLucija Pušenjak, 2023, magistrsko delo Opis: Zborovodja je osrednja oseba v zboru. V magistrski nalogi smo raziskovali, kako njegova telesna govorica vpliva na kvaliteto petja in njegovo uspešnost. Ključnega pomena so njegove oči in obraz, ki bi naj kazali voljo, razpoloženje in notranje želje. Najtežje je peti pred dirigentom, katerega mimika in kretnje so neizrazite in medle. Pevci predstavljajo glasbilo, na katero zborovodja ˝igra˝, saj se odzivajo na geste, ki jih kaže zborovodja. Zato mora biti zelo pazljiv, saj lahko določena gesta ali pomanjkanje le-te povzroči glasovno napetost ali mlahav ton pri pevcih. Zborovodja ne nakazuje zgolj tempa in dinamike, njegove geste morajo izražati nekaj več, da vzbudi pozornost pevcev. Če je delo vrhunsko zapeto in izvedeno, a brez interpretacije in emocij, pri ljudeh ne zbudi pretirane pozornosti.
V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o pomenu telesne govorice zborovodij. S pomočjo seznama, sestavljenega za namene te raziskave, smo opazovali in ocenjevali telesno govorico 9 dirigentov, tj. 5 žensk in 4 moških, ki so sodelovali na dirigentskem tekmovanju »Zvok mojih rok,. Analiza 14 posnetkov je pokazala, da večina zborovodij izraža srednjo do visoko mero ekspresivne telesne govorice, in da je zborovodja, katerega telesna govorica je ekspresivna, uspešnejši od tistega, ki ni toliko izrazit.
Ključne besede: Telesna govorica, zborovodja, pevci, ekspresivnost, dirigentsko tekmovanje Zvok mojih rok
Objavljeno v DKUM: 03.10.2023; Ogledov: 406; Prenosov: 61
Celotno besedilo (931,05 KB) |
4. Strokovna usposobljenost zborovodij odraslih pevskih zborov v Sloveniji : magistrsko deloŠpela Pučko, 2022, magistrsko delo Opis: Zborovodja ali dirigent je osrednja osebnost pevskega zbora in prav od njega je odvisna kvaliteta pevskega zbora. Če bo njegovo strokovno znanje pomanjkljivo, bo pomanjkljivo tudi znanje pevcev. Dobrega zborovodjo ali dirigenta združuje kombinacija določenih občečloveških lastnosti, glasbenih sposobnosti, strokovnega glasbenega znanja, dobra metodika dela in izkušenj in prav te smo podrobneje opisali v teoretičnem delu magistrskega dela. Poleg tega smo predstavili možnosti formalnega in neformalnega izobraževanja zborovodij in dirigentov v Sloveniji ter razložili pomen izkušenj in vseživljenjskega učenja za zborovodjo in dirigenta.
V empiričnem delu smo predstavili izsledke raziskave o strokovni usposobljenosti zborovodij in dirigentov v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 163 zborovodij in dirigentov odraslih pevskih zborov v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so slovenski zborovodje visoko strokovno usposobljeni za vodenje odraslih pevskih zborov, da svoje osebnostne lastnosti in glasbene sposobnosti ocenjujejo kot dobre, če ne že celo odlične in da k vodenju pevskega zbora pristopajo z visoko mero ambicioznosti.
Ključne besede: strokovna usposobljenost, zborovodja, dirigent, odrasli pevski zbor
Objavljeno v DKUM: 04.02.2022; Ogledov: 1076; Prenosov: 222
Celotno besedilo (2,90 MB) |
5. Oblikovanje urnikov za osnovnošolske pevske zbore : magistrsko deloErika Klanjšček, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na problematiko oblikovanja urnikov za osnovnošolske pevske zbore. Zanimalo nas je, kakšno podporo zborovodjem nudijo njihovi sodelavci in vodstvo šole, kakšna je ustreznost urnika pevskih zborov, kje zborovodje vidijo rešitve za ustreznejši urnik pevskih vaj, kako so z njim zborovodje zadovoljni ter kako urnik po mnenju zborovodij vpliva na delovanje pevskega zbora. Poleg tega smo ugotavljali, ali prihaja do razlik med mnenji ravnateljev in zborovodij glede pogojev in ustreznosti urnika za delovanje pevskih zborov. Rezultate smo pridobili s pomočjo spletnega vprašalnika, na katerega je odgovorilo 71 zborovodij in 16 ravnateljev slovenskih osnovnih šol.
Rezultati kažejo, da imajo zborovodje dovolj podpore pri njihovem delu z zborom s strani sodelavcev in s strani vodstva šole, ter da so ravnatelji mnenja, da je pevski zbor pomembna interesna dejavnost na šoli. Ugotovili smo, da ravnatelji menijo, da je urnik pevskih vaj OPZ in MPZ večinoma ustrezen ter da so po njihovem mnenju zborovodje z urnikom pevskih zborov zadovoljni. Pri tem se mnenje zborovodij glede zadovoljstva razlikuje od mnenja ravnateljev, saj z urnikom MPZ večinoma niso zadovoljni. Rezultati so nadalje pokazali, da po mnenju zborovodij ustreznost urnika vpliva na število učencev, ki sodelujejo v zboru; na količino, hitrost in kvaliteto predelanega programa, ter na doseganje boljših rezultatov na tekmovanjih. Raziskava je prav tako pokazala, da po mnenju ravnateljev urnik omogoča sodelovanje vsem učencem, ki želijo sodelovati v pevskih zborih in da so po mnenju zborovodij pred nastopi potrebne dodatne vaje med poukom, ki jih ravnatelji tudi omogočijo.
Ključne besede: osnovnošolski pevski zbori, zborovodja, ravnatelj, urniki pevskih zborov
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 854; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. Motivacija pevcev odraslega pevskega zbora : magistrsko deloSara Kosmos, 2021, magistrsko delo Opis: Zborovodja je kot osrednja osebnost pevskega zbora odgovoren za uspeh in morebiten neuspeh celotnega pevskega zbora. Je tisti, ki skrbi, da se zborovski pevci v pevskem zboru počutijo dobro ter da so med njimi dobri socialni odnosi. Biti mora prilagodljiv, komunikativen, zaupanja vreden, empatičen, avtoritativen, hkrati pa sposoben timskega dela in sodelovanja. Dolžen je zastaviti ustrezne in jasne cilje, izbrati primerno težavnost skladb ter reševati morebitne konflikte.
Empirični del magistrskega dela je sestavljen iz dveh ločenih raziskav. V prvo smo vključili 128 zborovodij, v drugo pa 294 zborovskih pevcev. Zanimalo nas je, kakšen je pogled posamezne skupine na tematike v povezavi z motivacijo pevcev odraslega pevskega zbora. V ta namen smo oboje povprašali o kompetencah zborovodij, povratni informaciji ter motivacijskih dejavnikih, pevce pa ločeno tudi o vplivih petja na njihovo življenje, strahovih in dejavnikih prenehanja sodelovanja v pevskem zboru. Ugotavljamo, da so za motivacijo pevcev nepogrešljive že omenjene kompetence zborovodje, kakor tudi prejemanje ustrezne povratne informacije. Vplivi petja pa se na življenjih pevcev kažejo kot večja socialna povezanost ter izboljšano mentalno in fizično zdravje.
Ključne besede: motivacija, zborovodja, zborovski pevec, odrasli pevski zbor
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 1027; Prenosov: 201
Celotno besedilo (3,10 MB) |
7. Organist Janez Kranjec in njegov glasbeni opusJasmina Žagar, 2019, magistrsko delo Opis: Pesnik, skladatelj, organist in zborovodja Janez Kranjec se je rodil leta 1932 v Topolu, vasici, ki se nahaja blizu Begunj pri Cerknici. V begunjski cerkvi je orglal že kot štirinajstletni deček in delo organista opravljal skoraj do smrti. Za časa življenja je vodil več pevskih zborov (med drugim moški pevski zbor Tabor) oz. vokalnih skupin, za katere je spisal tudi prenekatero skladbo. Bil je pretežno glasbeni samouk, a je na slovenski cerkveni skupnosti in lokalni srenji kot organist in skladatelj pustil velik glasbeni pečat. O tem pričajo tako dejstvo, da je preko 200 njegovih cerkvenih skladb odobrenih za rabo pri bogoslužju, kot tudi mnoga priznanja (cerkvena in posvetna), med katerimi sta tudi najvišje cerkveno priznanje, tj. odličje sv. Cirila in Metoda, ter naziv častni občan Občine Cerknica.
Njegova skladateljska zapuščina šteje preko 950 del. Pisal je predvsem vokalno glasbo za različne zborovske zasedbe. Med njegovimi deli so tako cerkvene kot tudi posvetne skladbe. Mnogotera besedila, ki jih je uglasbil, so njegova lastna, avtorska, rad pa je uglasbljal tudi besedila drugih pesnikov. Med njegovimi zelo znanimi besedili je pesem Pojo naj ljudje. Ta še dandanes velja za himno Tabora slovenskih pevskih zborov, ki se vsako leto odvija v Šentvidu pri Stični. Zelo znana je tudi njegova skladba Triglavska Marija, ave, ki je izobešena na vratih kapelice Marije Snežne na Kredarici in jo na raznih slovesnostih na Kredarici prepevajo še danes.
V juniju 2018 smo obeležili 10. obletnico skladateljeve smrti. Ob tej priliki je Kranjčeva družina v sodelovanju z Občino Cerknica postavila spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Topolu in pripravila slovesnost ob odkritju le-te. Slovesnost je bila hkrati uvod v leto Janeza Kranjca, ki ga je kot poklon zaslužnemu sokrajanu proglasila Občina Cerknica.
Ključne besede: Janez Kranjec, organist, zborovodja, pesnik, skladatelj
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 1366; Prenosov: 94
Celotno besedilo (6,85 MB) |
8. Pevski zbor kot obogatitvena dejavnosti v vrtcuNina Pušenjak, 2019, diplomsko delo Opis: Delo v vrtcu me navdaja s pozitivnimi občutki, novimi izzivi in priložnostmi. Eden od izzivov je pevski zbor. Ker me glasba spremlja že od malih nog, sem se odločila, da bo to tema mojega zaključnega dela. V svoji praksi sem opazila veliko pomanjkanja glasbe v vrtcu. Ne le petja, tudi spoznavanja instrumentov, plesa, igranja na instrumente ter spoznavanja novosti v svetu glasbe. Iz literature je razvidno, da glasba otroku pomaga pri razvoju, izražanju, pridobivanju besednega zaklada in posluha, prav tako k boljši interakciji med vrstniki.
Otroci v predšolskem času so za glasbo zelo dovzetni. Naša naloga je, da jim petje približamo na njim razumljiv način, saj ga bodo le tako vzljubili. Pomembno je, da ima otrok glasbo in petje rad. Za to je potrebna motivacija, pohvala, vztrajnost in vnema do dela. Tudi otroci morajo razumeti, da je pevska dejavnost obveznost, pri kateri se je potrebno marsikaj naučiti, ne le peti. Kot zborovodja je potrebno paziti, da so glasba, besedilo in melodija predstavljeni celostno ter na njim razumljiv način in da so za otrokovo starostno obdobje primerni. Predšolsko obdobje je obdobje razvoja, pridobivanja znanja in izkušenj za šolo, obdobje otroštva in tudi učenja. Pomemben del otrokovega razvoja z glasbo so tudi starši in družina, saj doma spoznajo svoje prve melodije in pesmi.
Glasbena dejavnost v vrtcu je oblika pedagoške dejavnosti, s katero otroci rastejo čez predšolsko v šolsko obdobje, saj jih glasba tudi izven vrtca spremlja povsod iz drugih zvočnih medijev. Prav zato je to dejavnost v vrtcu in šolah potrebno obogatiti, dopolniti in negovati.
Ključne besede: Otroški pevski zbor, glasbeno-didaktične igre, priprava na petje, poustvarjalno petje, vzgojitelj kot zborovodja, pevski nastop.
Objavljeno v DKUM: 10.05.2019; Ogledov: 1422; Prenosov: 235
Celotno besedilo (1,40 MB) |
9. JOŽE GREGORCTomaž Mohorko, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena Gregorčeva izjemna življenjska pot, prežeta z mednarodnimi priznanji velikih mojstrov. Jože Gregorc je bi izreden zborovodja, ki je zapustil neizbrisen pečat v slovenskem zborovodstvu. Neutruden praktik je svoje precizno delo izvajal tudi kot pedagog in ogromno doprinesel k razvoju Pedagoške akademije v Mariboru. Vodil je številne zbore in z njimi dosegal zavidljive uspehe pri nas in v tujini. Strogo disciplino na vajah je mehčal s svojim humorjem, ki še danes obuja spomine in dodobra nasmeji ljudi. Tudi temu je posvečeno poglavje, in sicer v sproščenem zaključku diplomskega dela. Vrhunec njegovega poustvarjalnega dela predstavlja dolgoletno delo z Moškim pevskim zborom Slava Klavora. Z zborom je potoval po Jugoslaviji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Luksemburgu in Madžarskem ter se vedno znova vračal s priznanji in nagradami. Zanemariti pa ne smemo niti UPZ Emil Adamič, UPZ Slavko Osterc in Mešanega pevskega zbora Jože Lacko, s katerimi je vedno znova polnil strani časopisov. V diplomskem delu je zajeto veliko število podatkov, s katerimi spoznamo njegovo življenje in delo na enem mestu. V delu so uporabljene naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije in konkretizacije, deskriptivna metoda in zgodovinska metoda.
Ključne besede: Jože Gregorc, zborovodja, zbor Slava Klavora, zbor Emil Adamič, zbor Slavko Osterc, Glasbena Matica Ptuj
Objavljeno v DKUM: 12.09.2016; Ogledov: 1312; Prenosov: 105
Celotno besedilo (9,10 MB) |
10. PAVLE KERNJAK - KOROŠKI SKLADATELJ SKOZI IZBRANA DELAŠpela Drašler, 2016, diplomsko delo Opis: BESEDE
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Poudarek v diplomskem delu je na življenjepisu koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka in na obravnavi desetih ter analizi petih Kernjakovih skladb: ljudskih, umetnih, pisanih za mešane, moške in ženske oz. dekliške sestave.
Izbrane ljudske pesmi:
Gorjanska podoknica (Dober večir, Bouh vam Daj),
Ko b᾽ jes vedava,
Ti puəbəč ja kna lumpej,
Vigredna.
Izbrane umetne pesmi:
Rož, Podjuna, Zila,
Mojcej, oh Mojcej,
Spev Koroške,
Bledi mesec,
Tam, kjer teče bistra Zila,
Njega ni.
V diplomskem delu sem uporabila naslednje metode: deskriptivno metodo, metodo analize in sinteze, zgodovinsko (historično) metodo, komparativno metodo. V praktičnem delu sem s koncertom predstavila izbrane skladbe skladatelja Kernjaka s tremi različnimi zborovskimi sestavi: mešanim, moškim in ženskim zborom.
Ključne besede: Pavle Kernjak, zborovodja, skladatelj, zborovski pevec, zborovski koncert, umetna in ljudska pesem.
Objavljeno v DKUM: 05.08.2016; Ogledov: 3332; Prenosov: 307
Celotno besedilo (2,63 MB) |
