| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VODENJE OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA V VRTCU
Tamara Hren, 2012, diplomsko delo

Opis: Glasba je v času otroštva zelo pomembna. Z glasbo lahko otroku vnesemo v življenje radost in veselje, s pesmijo ga sproščamo, čustveno plemenitimo in bogatimo, mu razvijamo glasbene zmožnosti in vplivamo na razvoj otrokovih dispozicij za glasbo. Otrokov posluh se lahko razvija in če bo otrok veliko pel, bo pel vedno bolje, vedno jasneje. Poleg veselja in radosti, ki jo pesem in glasba nudita otroku, pri otroku lahko vzgajamo tudi občutek pripadnosti. Pesem otroke združuje, otroci se pri petju v skupini dobro počutijo. Glasba skozi igro ima zelo velik pomen za otroka. Glasba v tem obdobju naj bo preprosta (otroške, ljudske pesmi), iz okolja, narave in stvari, ki so otrokom blizu. V tem obdobju otrok glasbo posluša, se igra glasbene igre, igra na improvizirane instrumente in poje. Diplomsko delo z naslovom Vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu obravnava pomen glasbe in zborovskega petja na otrokov razvoj, vlogo, pomen vodenja otroškega pevskega zbora, pevsko tehnične vaje in glasbeno-didaktične igre, ki so primerne za vodenje otroškega pevskega zbora v vrtcu.
Ključne besede: otroški pevski zbor, predšolski otrok, pevsko tehnične vaje, zborovsko petje, zborovodja, glasbeno-didaktične igre, glasbene sposobnosti.
Objavljeno: 10.01.2013; Ogledov: 4597; Prenosov: 924
.pdf Celotno besedilo (305,77 KB)

2.
ŽIVLJENJE IN DELO BRANKA RAJŠTRA (1930-1989)
Branka Rajšter Krunić, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sta predstavljena življenje in delo mag. Branka Rajštra. Priznan pedagog in zborovodja je pustil neizbrisne sledi v slovenskem zborovodstvu in je še danes priznan kot avtoriteta z ogromnim znanjem. Bil je močna osebnost, neutruden delavec, ki se je svojemu delu popolnoma posvečal. Svoje izkušnje je na seminarjih posredoval glasbenim pedagogom. Skrbel je predvsem za mladinske pevske zbore in sodeloval pri ustanovitvah pevskih revij, na katerih so lahko pokazali svoje znanje. Vodil je številne pevske zbore, ki so. pod njegovim vodstvom usvajali osnove vokalne tehnike in spoznavali različne glasbene stile in obdobja. Ogromno so nastopali, snemali in se udeleževali revij in tekmovanj, s katerih so se vračali s priznanji in nagradami. Bil je natančen zborovodja, ki je točno vedel, kako mora delati, da dosežejo maksimum. Čeprav je bil znan po svoji strogosti, so vsi spoznali, da je bilo to potrebno in so cenili tudi njegovo človeško plat. Svoje zborovodsko poslanstvo je do popolnosti uresničil z Mladinskim pevskim zborom Maribor, ki ga je pomagal ustanoviti in bil njegov vodja do prezgodnje smrti. Zaradi vsega naštetega so v diplomskem delu zbrani podatki o njegovem življenju in delu na enem mestu.
Ključne besede: Branko Rajšter dirigent zborovodja pedagog Mladinski pevski zbor Maribor
Objavljeno: 28.11.2012; Ogledov: 2014; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (8,12 MB)

3.
RAZLIKE MED VODENJEM OTROŠKEGA IN MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA
Nika Kosem, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora je obravnavana tematika, ki se nanaša na vodenje pevskega zbora. Želeli smo ugotoviti, kakšne so razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora, torej kje se le¬-te pojavljajo. Prvi del diplomskega dela obravnava teoretične vidike vodenja pevskega zbora, in sicer so opisana psihološka, pedagoška in didaktična izhodišča za delo s šolskim pevskim zborom. Predstavljena je tudi fiziologija in oblikovanje otroškega glasu, eno poglavje pa je namenjeno tudi zborovodji, saj je le-ta glavni dejavnik, da pevski zbor sploh obstaja. Empirični del diplomskega dela je bil izveden s pomočjo kavzalno-eksperimentalne metode dela. S pomočjo anketnega vprašalnika je bilo ugotovljeno, da obstajajo statistično značilne razlike med vodenjem otroškega in mladinskega pevskega zbora na vseh treh raziskanih področjih, in sicer v metodološkem pristopu, kjer se razlike kažejo v pogostosti namenjanja pozornosti interpretaciji pesmi, v glavnem tudi pri pogostosti uporabe posameznih inštrumentov kot pripomočkov za učenje ter v pogostosti petja ob inštrumentalni spremljavi zborovodje. Na področju pevskih vaj in nastopov smo razlike med otroškim in mladinskim pevskih zborom ugotovili v številu pevskih vaj, ki jih imajo pevski zbori v enem tednu, v številu šolskih ur učenja nove pesmi, v številu pesmi, ki se jih zbori naučijo v enem šolskem letu, v številu tekmovanj, ki se jih zbori udeležijo v enem šolskem letu, ter v pogostosti soodločanja učencev pri izbiri pesemskega repertoarja. V zadnjem sklopu, torej splošnih značilnostih obeh pevskih zborov, pa se razlike kažejo v samooceni strokovne usposobljenosti za delo s pevskim zborom, v vrsti petja v pevskem zboru, ter v času, ki ga posamezni zbori namenijo skupnemu druženju. Glede na rezultate, ki jih je prinesla naša raziskava, bi bilo dobro, da bi zborovodje malo več pozornosti namenili avdiciji, posameznim tehničnim vajam, posameznim metodam za delo s pevskim zborom ter interpretaciji pesmi, saj bi s tem še bolj dokazali svojo usposobljenost za delo s pevskim zborom ter tako pričarali zadovoljstvo sebi in pevcem.
Ključne besede: petje, pevski zbor, zborovodja, pevska vaja, učenje nove pesmi 
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1261; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (484,78 KB)

4.
PEVSKI ZBOR KOT OBOGATITVENA DEJAVNOST V VRTCU
Nina Škorjanc, 2014, diplomsko delo

Opis: Glasba nas čustveno bogati, je pozitivna terapija za dušo, kadar smo žalostni, nas pomiri in razbremeni. Z glasbo se nekateri dojenčki srečajo že v prenatalnem obdobju, zahvaljujoč predvsem mamicam, ki v nosečnosti intenzivno poslušajo glasbo, prepevajo pesmi ali igrajo na instrument. Po rojstvu je od vsakega otroka, ki mu je bilo to dano, odvisno ali bo informacije, ki jih je sprejel v maminem trebuhu nadgradil ali zatrl. Otroci radi pojejo, saj jih petje sprošča in razveseljuje. Zato je pomembno, da že v najzgodnejšem obdobju otroku vnesemo veselje, radost in zanimanje za glasbo in do petja pesmi. Pri tem imajo pomembno vlogo tudi vzgojitelji in vzgojiteljice v vrtcu. Njihov izziv je, kako na čim bolj zanimiv in nevsiljiv način spodbuditi otroke k petju v pevskem zboru v vrtcu, kako jih dobro motivirati, da ostanejo radovedni in kako ohraniti njihov interes do pevskega poustvarjanja. Petje v pevskem zboru otroke povezuje, združuje, otroci si gradijo verigo prijateljstva in samozavest. S petjem oziroma prepevanjem otrok komunicira ter se čustveno izraža. V pričujočem diplomskem delu je bil naš namen, da smo predstavili iz že obstoječe strokovne literature uporabne in ustvarjalne pristope ter načine vodenja pevskega zbora in glasbenih dejavnosti v vrtcu. Diplomsko delo z naslovom Pevski zbor kot obogatitvena dejavnost v vrtcu v teoretičnih izhodiščih zajema pomen glasbe in pevskega zbora v predšolskem obdobju, predstavljene so raznolike upevalne vaje, glasbeno didaktične igre ter metodični koraki, kako otroke motivirati in seznaniti z novo pesmijo.
Ključne besede: pevski zbor v vrtcu, poustvarjalno petje, upevalne pevske vaje, obsegi otroškega petja, glasbeno didaktične igre, zborovodja, usvajanje nove pesmi.
Objavljeno: 27.01.2015; Ogledov: 1907; Prenosov: 581
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
VLOGA IN POMEN ZBOROVODJE V OTROŠKEM IN MLADINSKEM PEVSKEM ZBORU
Simona Kamenik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo vlogo in pomen zborovodje v otroškem in mladinskem pevskem zboru. Namen diplomskega dela je bil proučiti: • izkušnje zborovodij z vodenjem otroških in mladinskih pevskih zborov ter izkušnje zborovodij z njihovim predstavljanjem oz. nastopanjem v javnosti, • samooceno zborovodij glede na njihove strokovne sposobnosti in občečloveške lastnosti. Ugotoviti smo želeli, ali se zborovodje po samooceni strokovnih sposobnosti in občečloveških lastnosti razlikujejo glede na delovno mesto in glasbeno izobrazbo. V teoretičnem delu smo osvetlili osebnost in strokovne sposobnosti zborovodje, obiskali in analizirali različne revije pevskih zborov ter opisali glasbeno novost – Navidezni pevski zbor. Za empirično raziskavo smo uporabili deskriptivno kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 115 učiteljev razrednega pouka in glasbene umetnosti. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo zborovodje z vodenjem pevskih zborov pozitivne izkušnje, saj kot glavni razlog za vodenje interesne dejavnosti navajajo veselje do vodenja pevskih zborov. Otroški in mladinski pevski zbori se vsako leto udeležijo vseh prireditev matične osnovne šole in občinskih revij pevskih zborov. Od strokovnih sposobnosti zborovodje najvišje ocenjujejo muzikalnost, ritmični čut in glasbeni posluh, od občečloveških lastnosti pa spoštovanje in ljubezen do otrok. Pri samoocenjevanju zborovodij glede na delovno mesto smo ugotovili statistično značilne razlike pri skoraj vseh strokovnih sposobnostih in pri samo eni občečloveški lastnosti (spoštovanje in ljubezen do otrok). Pri samoocenjevanju zborovodij glede na glasbeno izobrazbo statistično značilnih razlik nismo našli.
Ključne besede: zborovodja, profesor glasbene umetnosti, profesor razrednega pouka, glasbeni pedagog, pevski zbor, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, petje, vokalna glasba.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 853; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (767,09 KB)

6.
PAVLE KERNJAK - KOROŠKI SKLADATELJ SKOZI IZBRANA DELA
Špela Drašler, 2016, diplomsko delo

Opis: BESEDE Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. Poudarek v diplomskem delu je na življenjepisu koroškega skladatelja Pavleta Kernjaka in na obravnavi desetih ter analizi petih Kernjakovih skladb: ljudskih, umetnih, pisanih za mešane, moške in ženske oz. dekliške sestave. Izbrane ljudske pesmi:  Gorjanska podoknica (Dober večir, Bouh vam Daj),  Ko b᾽ jes vedava,  Ti puəbəč ja kna lumpej,  Vigredna. Izbrane umetne pesmi:  Rož, Podjuna, Zila,  Mojcej, oh Mojcej,  Spev Koroške,  Bledi mesec,  Tam, kjer teče bistra Zila,  Njega ni. V diplomskem delu sem uporabila naslednje metode: deskriptivno metodo, metodo analize in sinteze, zgodovinsko (historično) metodo, komparativno metodo. V praktičnem delu sem s koncertom predstavila izbrane skladbe skladatelja Kernjaka s tremi različnimi zborovskimi sestavi: mešanim, moškim in ženskim zborom.
Ključne besede: Pavle Kernjak, zborovodja, skladatelj, zborovski pevec, zborovski koncert, umetna in ljudska pesem.
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 1508; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

7.
JOŽE GREGORC
Tomaž Mohorko, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena Gregorčeva izjemna življenjska pot, prežeta z mednarodnimi priznanji velikih mojstrov. Jože Gregorc je bi izreden zborovodja, ki je zapustil neizbrisen pečat v slovenskem zborovodstvu. Neutruden praktik je svoje precizno delo izvajal tudi kot pedagog in ogromno doprinesel k razvoju Pedagoške akademije v Mariboru. Vodil je številne zbore in z njimi dosegal zavidljive uspehe pri nas in v tujini. Strogo disciplino na vajah je mehčal s svojim humorjem, ki še danes obuja spomine in dodobra nasmeji ljudi. Tudi temu je posvečeno poglavje, in sicer v sproščenem zaključku diplomskega dela. Vrhunec njegovega poustvarjalnega dela predstavlja dolgoletno delo z Moškim pevskim zborom Slava Klavora. Z zborom je potoval po Jugoslaviji, Nemčiji, Italiji, Franciji, Luksemburgu in Madžarskem ter se vedno znova vračal s priznanji in nagradami. Zanemariti pa ne smemo niti UPZ Emil Adamič, UPZ Slavko Osterc in Mešanega pevskega zbora Jože Lacko, s katerimi je vedno znova polnil strani časopisov. V diplomskem delu je zajeto veliko število podatkov, s katerimi spoznamo njegovo življenje in delo na enem mestu. V delu so uporabljene naslednje metode: metoda analize in sinteze, metoda abstrakcije in konkretizacije, deskriptivna metoda in zgodovinska metoda.
Ključne besede: Jože Gregorc, zborovodja, zbor Slava Klavora, zbor Emil Adamič, zbor Slavko Osterc, Glasbena Matica Ptuj
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 518; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (9,10 MB)

8.
Pevski zbor kot obogatitvena dejavnosti v vrtcu
Nina Pušenjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Delo v vrtcu me navdaja s pozitivnimi občutki, novimi izzivi in priložnostmi. Eden od izzivov je pevski zbor. Ker me glasba spremlja že od malih nog, sem se odločila, da bo to tema mojega zaključnega dela. V svoji praksi sem opazila veliko pomanjkanja glasbe v vrtcu. Ne le petja, tudi spoznavanja instrumentov, plesa, igranja na instrumente ter spoznavanja novosti v svetu glasbe. Iz literature je razvidno, da glasba otroku pomaga pri razvoju, izražanju, pridobivanju besednega zaklada in posluha, prav tako k boljši interakciji med vrstniki. Otroci v predšolskem času so za glasbo zelo dovzetni. Naša naloga je, da jim petje približamo na njim razumljiv način, saj ga bodo le tako vzljubili. Pomembno je, da ima otrok glasbo in petje rad. Za to je potrebna motivacija, pohvala, vztrajnost in vnema do dela. Tudi otroci morajo razumeti, da je pevska dejavnost obveznost, pri kateri se je potrebno marsikaj naučiti, ne le peti. Kot zborovodja je potrebno paziti, da so glasba, besedilo in melodija predstavljeni celostno ter na njim razumljiv način in da so za otrokovo starostno obdobje primerni. Predšolsko obdobje je obdobje razvoja, pridobivanja znanja in izkušenj za šolo, obdobje otroštva in tudi učenja. Pomemben del otrokovega razvoja z glasbo so tudi starši in družina, saj doma spoznajo svoje prve melodije in pesmi. Glasbena dejavnost v vrtcu je oblika pedagoške dejavnosti, s katero otroci rastejo čez predšolsko v šolsko obdobje, saj jih glasba tudi izven vrtca spremlja povsod iz drugih zvočnih medijev. Prav zato je to dejavnost v vrtcu in šolah potrebno obogatiti, dopolniti in negovati.
Ključne besede: Otroški pevski zbor, glasbeno-didaktične igre, priprava na petje, poustvarjalno petje, vzgojitelj kot zborovodja, pevski nastop.
Objavljeno: 10.05.2019; Ogledov: 287; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

9.
Organist Janez Kranjec in njegov glasbeni opus
Jasmina Žagar, 2019, magistrsko delo

Opis: Pesnik, skladatelj, organist in zborovodja Janez Kranjec se je rodil leta 1932 v Topolu, vasici, ki se nahaja blizu Begunj pri Cerknici. V begunjski cerkvi je orglal že kot štirinajstletni deček in delo organista opravljal skoraj do smrti. Za časa življenja je vodil več pevskih zborov (med drugim moški pevski zbor Tabor) oz. vokalnih skupin, za katere je spisal tudi prenekatero skladbo. Bil je pretežno glasbeni samouk, a je na slovenski cerkveni skupnosti in lokalni srenji kot organist in skladatelj pustil velik glasbeni pečat. O tem pričajo tako dejstvo, da je preko 200 njegovih cerkvenih skladb odobrenih za rabo pri bogoslužju, kot tudi mnoga priznanja (cerkvena in posvetna), med katerimi sta tudi najvišje cerkveno priznanje, tj. odličje sv. Cirila in Metoda, ter naziv častni občan Občine Cerknica. Njegova skladateljska zapuščina šteje preko 950 del. Pisal je predvsem vokalno glasbo za različne zborovske zasedbe. Med njegovimi deli so tako cerkvene kot tudi posvetne skladbe. Mnogotera besedila, ki jih je uglasbil, so njegova lastna, avtorska, rad pa je uglasbljal tudi besedila drugih pesnikov. Med njegovimi zelo znanimi besedili je pesem Pojo naj ljudje. Ta še dandanes velja za himno Tabora slovenskih pevskih zborov, ki se vsako leto odvija v Šentvidu pri Stični. Zelo znana je tudi njegova skladba Triglavska Marija, ave, ki je izobešena na vratih kapelice Marije Snežne na Kredarici in jo na raznih slovesnostih na Kredarici prepevajo še danes. V juniju 2018 smo obeležili 10. obletnico skladateljeve smrti. Ob tej priliki je Kranjčeva družina v sodelovanju z Občino Cerknica postavila spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši v Topolu in pripravila slovesnost ob odkritju le-te. Slovesnost je bila hkrati uvod v leto Janeza Kranjca, ki ga je kot poklon zaslužnemu sokrajanu proglasila Občina Cerknica.
Ključne besede: Janez Kranjec, organist, zborovodja, pesnik, skladatelj
Objavljeno: 24.10.2019; Ogledov: 267; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (6,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici